Darwin ali Bog? Zakaj je NSi tako težko našla zamenjavo za Zupana.
črt kostevc, sreda, 19. september 2007Pred tedni je bil z mesta ministra za znanost in visoko šolstvo in tehnologijo odstavljen eden izmed (treh) najboljših strokovnjakov za kemijo v Sloveniji in član stranke Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka dr. Jure Zupan. Bolj kot razlogi za njegov odstop je pri dr. Zupanu zanimivo dejstvo, da gre za kombinacijo vrhunskega znanstvenika in »dejavnega« vernika. Morda lahko knjiga The God Delusion pojasni, zakaj je Nova Slovenija potrebovala tako dolgo, da je našla Zupanovo zamenjavo.
Eden najboljših angleških evolucionarnih biologov in avtor knjige The God Delusion Richard Dawkins namreč ugotavlja, da je med vrhunskimi znanstveniki v ZDA in Veliki Britaniji presunljivo malo takih, ki verjamejo v obstoj boga. Tako navaja študijo Larsona in Withama (1998) objavljeno v reviji Nature, kjer avtorja ugotavljata, da med vsemi člani National Academy of Sciences (najprestižnejšega združenja znanstvenikov v ZDA) samo 7% verjame v obstoj boga. Pri tem, da v boga verjame več kot 90% vseh Američanov, je ta podatek še posebej markanten. Podobne rezultate so dale tudi raziskave na vzorcu članov Fellows of the Royal Society, ki predstavlja ekvivalent National Academy of Sciences v državah Commonwealtha.
Še več, ameriški Mensa Magazine je leta 2002 objavil raziskavo, da je bilo od leta 1927 opravljenih 43 strokovnih analiz povezave med vernostjo in inteligenco (in/ali nivojem izobrazbe), pri čemer samo štiri študije niso potrdile negativne korelacije. V knjigi God Delusion se Dawkins zelo potrpežljivo in pedantno loteva vseh aspektov vere in verovanja in jih brutalno sooča z ugotovitvami darwinizma, zgodovinskimi dejstvi in psihologijo. Kljub temu da Dawkinsov ateizem bralcu ne bo ostal skrit, pa avtor zelo velikodušno odpira vrata za celo plejado argumentov o obstoju boga in potreb po veri, preden jih metodično secira in končno zavrne.
Zavedajoč se, da je obstoj boga težko dokončno ovreči z znanstvenimi metodami, kakor ga je z njimi težko potrditi, se Dawkins osredotoča na obstoječe »dokaze«, ki jih analizira v poglavju s pomenljivim naslovom Why there almost certainly is no god. Med zabavnejše dele knjige spadajo predvsem anekdote. Tako je znani francoski matematik P. S. Laplace (1749-1827) ob Napoleonovem začudenju, da v knjigi Mécanique Céleste ni nikjer omenil boga, odgovoril: »Gospod, za to hipotezo nisem imel nobene potrebe.« Na drugem bregu pa, kot piše Dawkins, je, navkljub dejstvu, da so bili utemeljitelji ZDA (Jefferson, Adams, Washington) deklarirani ateisti, George Bush starejši; ta je bojda novinarju Robertu Shermanu zatrdil, da po njegovem mnenju ateistov ni treba smatrati za državljane ZDA, prav tako pa ateisti niso patrioti, saj so ZDA ena država pod Bogom.
Ne preseneča dejstvo, da je bila God Delusion deležna številnih kritik, predvsem v ZDA (npr. The Dawkins Delusion? Atheist Fundamentalism and the Denial of the Divine) in celo groženj s smrtjo. Ob tem velja omeniti rezultate Gallupove raziskave ameriških volilcev iz leta 1999, ki jo navaja Dawkins in kjer so anketiranci odgovarjali na vprašanje ali bi podprli drugače kvalificiranega predsedniškega kandidata, ki bi bil ženska (95% bi kandidatko podprlo) rimokatolik (94% podpore), Žid (92% podpore), temnopolt (92% podpore), mormon (79% podpore), homoseksualec (79% podpore) in ateist (49% podpore).
Objavljeno pod kultura in šolstvo, znanost in tehnologija | 
| 
|
Zelo zanimiv prispevek! Morda bi bilo smiselno navesti še Dawkinsovo diskusijo/kritiko glavnih argumentov o obstoju Boga.
Mislim, da ne. Primitivni racionalizem Dawkinsovega tipa je namreč zgolj simptom metodološkega imperializma v režiji domišljavih naravoslovcev, ki še v življenju niso odprli Levi-Strauusa, kamoli Foucaulta. Ignorance is bliss.
Missing the point completely is bliss too. Levi-Strauss v ničemer ne negira povedanega. Po drugi strani pa očitana “primitivnost racionalizma” spominja na argument: “Bog enostavno mora biti.” Na koncu pridemo na sledeče: “Verjamem, da nekje lebdi čudežna rumena omara, ki obstaja izven dosega zaznave nevernikov. Zdaj pa dokažite, da to ni res.”
Krasen post.
Razumljivo je, da verniki fanatično branijo “resnico”, saj, če jim jo vzamemo se jim sesuje cel svet kakršnega poznajo. To bi bila nedvomno za vsakogar resna osebnostna kriza.
Kam pripelje religija je krasno opisano v tem prispevku… http://harmagedon.blog.siol.ne.....ovih-pric/
Moje mnenje je, da je R.Dawkins odličen znanstvenik in pisatelj…. Super je brati njegova dela.
Mislim, da ima Kronik še kako prav in ni zgrešil bistva Dawkinsovih intervencij. Dawkins s primitivnim racionalizmom sesuje samo idejo Boga, češ da ta znanstveno ne drži vode. Ne?!?! Kaj res?!?! V okviru primitivnega racionalizma se npr. moderne filozofije sploh ne splača brati, saj ta ne operira z znanstveno dokazljivimi hipotezami kakor npr. biologija ali pa fizika. Zakaj bi potem čas zgubljali z Bogom?
Levi-Strauss in Foucault, kot jih je omenil Kronik, se ne gresta metodološkega imperializma. Jaz npr. slednjega razumem tako: Pojavi se Jože P. Damijan s hudo razlago svobode medijev, ki jo razume čisto ekonomicistično, medtem ko drugim pristopom apriori odreka vrednost, saj ti po njegovo ne dosegajo standardov znanstvenosti in racionalnosti.
Podobno je z Dawkinsom. Njegovo besedovanje in zaključki so jasni že po prvih dveh odstavkih. Dolgčas. Ampak sam Dawkins še niti ni tako problematičen. Problematični so tisti, ki Dawkinsovo kritiko izpostavljajo kot nekakšen dokaz superiornosti primitivnega racionalizma in jo širijo na vsa področja človekovega ustvarjanja. Samo čakam, da se bo našel kak analfabet in začel udrihati po postmodernizmu, psihoanalizi etc., zraven pa mahal z Dawkinsom. Give me a break.
Darvinisti se obnašajo kot da je Darwin izumil evolucijo in težko jim je dopovedati, da jo je samo odkril. Kaj pa če je evolucija program razvoja, ki ga je ustvaril, hmm, kdo le neki bi lahko kaj takega ustvaril?
Za tiste, ki pravijo, da je religija škodljiva, ker prinaša vojne in spore in da bi jo bilo zato treba ukiniti: Tudi zaradi ljubezni nastajajo vojne in spori, bi bilo treba tudi ljubezen ukiniti?
“Kaj pa če je evolucija program razvoja, ki ga je ustvaril, hmm, kdo le neki bi lahko kaj takega ustvaril?”
Enaka verjetnost je, da jo je ustvaril Bog, tuja vesoljska civilizacija ali Flying Spaghetti Monster. Za vse je namreč enako dokazov (nič).
Vera v “karkoli že” je prav tako evolucijska dobrina kot so to oči ali nohti na rokah in nogah. Ima svoj pomen v boju za preživetje in nadaljevanju vrste. Zato se ne gre čuditi, da je svet prepojen z verovanjem, pa najsi se to kaže skozi krščanske obrede, medrese, lotom ali mundialom. Vprašanje, ki zame v svojem bistvu ni vprašanje, je ali je verovanje v nedoumljivo proizvod razvoja zgolj na stopnji človeka ali ga delimo z drugimi višje razvitimi bitji, ki si z nami delijo zemljo in vesolje in je kot tako zgolj logična posledica spoznavanja in zavedanja sveta okoli sebe in poizkus najti smisel v našem obstoju.
V vsakem primeru pa je verovanje v “karkoli že” nujno potrebno omejiti na tisti točki, ko poskuša pravico do verovanja amputirati posamezniku in mu jo nadomestiti z edino zveličavnim in edino pravilnim verovanjem. Tedaj “karkoli že” dobi ime in posameznik v množici izgubi sebe.
Vera je opij. In težko je drogiranemu dopovedovati kako lepo je biti trezen, še posebej, če je težko definirati pojem »lepo«. Saj veste dilemo modre in rdeče tabletke (Matrix). Intelektualci so seveda po Kantu : Kritika čistega uma, podvrženi skepticizmu in simptomatsko težko verjamejo v nekaj do česa še niso prišli s spoznanjem ali opevano tehnologijo. Zatekanje k veri pa predstavlja za posameznika »odrešitev« , po Freudu je to prihranek psihične energije v kontekstu libidonalne ekonomije. Vse nejasnosti in zagate, ki jih je težko pojasniti z današnjim znanjem se gladko umestijo v kontekst »višje sile« in nastane prihranek (psihične energije) kar je veliko »olajšanje-odrešitev« za subjekt.
V tem kontekstu vera sploh ni tako zgrešena, zgodba pa se zastri, ko se vera institucionalizira. Na tej točki pa nastane zagata in konflikt. Veste, vera kot pojem nima interesa, interes imajo vedno ljudje, ki to izrabljajo in v imenu vere počnejo marsikaj. Natančno preberite Sveto pismo-staro zavezo in podčrtajte kolikokrat je bila omenjena Cerkev. Ali pa vtipkajte in iščite besedo cerkev, bo hitreje. (http://www.biblija.net/biblija.cgi) V novi zavezi pa se že kažejo interesi in je cerkev kar nekajkrat omenjena. Zato je tudi »Nova«?!
Sicer pa je pravo zagato naredil Kant z izjavo, da resnica ni nekaj kar je potrebno odkriti ampak je to nekaj kar subjekt proizvaja.
Me pa le zanima, kako je avtor rangiral (kriteriji?) slovenske kemike? Eden izmed treh? Kdo sta ostala dva skrivnostneža? A je avtor prepričan, da se strokovn javnost s tem strinja?
Berljivo spisano.
@James
Zupanovo rangiranje sem povzel po članku “Da je dr. Zupan minister, je tragedija tako zanj kot za nas” objavljenem v Dnevnikovem objektivu 11.8.2007. Je bilo pa pri meni mišljeno zgolj ironično, ravno zaradi razlogov, ki jih omenjaš. Jasno torej nisem prepričan v strokovnost kriterijev, ki so Zupanu prinesli “medaljo”, se mi je pa takšna karakterizacija zdela zabavna.