Ta grožnja je zelo resna, je na vprašanje, kako resna je grožnja Desusa z odhodom iz vladne koalicije, odgovoril Karl Erjavec: ‘Kadar zagrozimo, vedno mislimo resno.’ Predsednik Desusa in obrambni minister se je ob tem držal na moč resno in videti je bilo, da sam sebe res jemlje resno. V vsej svoji resnosti je bil Erjavec pred kamero PopTV videti komičen in tragičen hkrati. Kaj mu ni še nihče povedal, da predsednik vlade ne njega ne njegove stranke ne jemlje več resno?

Pravzaprav trenutkov, ko bi Janez Janša Erjavca in njegovo stranko jemal resno, ni (bilo) veliko. Neposredno po volitvah, denimo, je svojemu prihodnjemu ministru in njegovi stranki hotel celo pred nosom zaloputniti vrata državnega zbora. Ko je bilo uradno jasno, da je Desus le prestopil parlamentarni prag, je stranka dobila povabilo v koalicijo, Erjavec pa ministrski položaj s preverjenim državnim sekretarjem vred, vlada pa je na začetku mandata poskrbela tudi za nekaj priboljška strankini klienteli - upokojencem.

Erjavec je Janši štel tudi takrat, ko je brez potnega lista prečkal državno mejo; bilo je preveč na začetku mandata, da bi kakšen minister padel, pa še dolžnika si je premier s tem, da je ministra (in gospo ministrico) vzel v bran, naredil.

In tako je potem je minister Erjavec padal pod kolesa nekonfiguriranih finskih oklepnikov, pospremljal vojake v Irak in na druge strani neba, ležal na operacijski mizi poljske bolnišnice, nabiral kondicijo z vojaki, lovil ponarejevalce diplom na ministrstvu, vlagal ovadbe in opravljal vsa druga potrebna dela. Opozicija ga je ob tem obilno polivala z gnojnico in mu nagajala z izdajanjem državnih skrivnosti, mediji so odkrivali, da se vojaške plače približujejo zajamčenim, vojaki pa malodane množično dezertirajo, predsednik vlade pa je dogajanje v glavnem le še spremljal s strani, skoraj demonstrativno, da ja ne bi kdo pomislil, da ima kaj z obrambnim resorjem. Še dobro, kajti Erjavca so že itak vsi drugi ves čas nekaj spraševali, če ne drugega, pa vsaj to, ali vojaki morda spolno ne nadlegujejo vojakinj. Miru ni imel nikoli, še vrhovni poveljnik, predsednik države, ga je grobo zavrnil, ko se je neprevidno navdušil nad parado.

Čeprav priden, vesten in neverjetno odporen, je Erjavec ceno izgubljal hitreje kot francoski avtomobili. Ne zaradi govorov v slavo partizanstva ali sitnarjenja ob zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Padala mu je zato, ker je bilo očitno, da ga ima predsednik vlade tam le zato, ker zakon o vladi pač predvideva tudi obrambno ministrstvo. Aja, pa tudi zato, da je imela vladna komisija za odkrivanje nepravilnosti v Sovi dovolj članov.

Da Karl Erjavec (47) od predsednika vlade zdaj pričakuje pojasnilo v zvezi z razrešitvijo ‘Desusovega’ državnega sekretarja v ministrstvu za zdravstvo, je tehtno približno toliko kot vse drugo, kar reče. Erjavec in Desus sta v tej koaliciji svojo vlogo odigrala in če jima kaj ni všeč, lahko mirno odkorakata. Kako resno jemlje premierova stranka Erjavčevo resno grožnjo, je lepo dal vedeti Jože Tanko, vodja njenega poslanskega kluba, ko je v petek z neprikritim posmehom dejal, da so Desusovih groženj z odhodom iz koalicije že vajeni.

Videti je, da minister Erjavec tudi teh televizijskih poročil ni gledal.

Objavljeno pod slovenija | | |