Samo nekaj ur potem, ko je evropska komisija Kitajski zagrozila, da bo prepovedala uvoz nevarnih izdelkov, če ne bo zagotovila spoštovanja evropskih standardov za zdravje in varnost, so predstavniki kemijskih podjetij, evropskih institucij in drugi predstavniki zainteresirane javnosti v okviru organizacije Friends of Europe v Bruslju razpravljali, ali je mogoče doseči, da bi evropski varnostni standardi veljali na svetovni ravni. Je mogoče potrošniku zagotoviti, da ima v domači trgovini na voljo le izdelke, ki so skladni s standardi za varnost in zdravje ljudi, ne glede na to, od kod izvirajo oziroma kje so bili narejeni?

Edith Herczog, članica odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov v evropskem parlamentu, je v izhodišču ugotovila, da 65 odstotkov igrač, ki jih je mogoče kupiti v trgovinah v EU, narejenih na Kitajskem. Ali za te igrače veljajo evropski standardi ali kitajski varnostni in zdravstveni standardi? Največji ameriški proizvajalec igrač Mattel je namreč letos že tretjič umaknil s trga igrače, ki so bile narejene na Kitajskem, ker niso varne. Kaj zahtevajo predpisi in kaj dejansko dobimo v trgovinah, kaj lahko naredimo, da bo naše življenje bolj varno, je poslanka Herczogova izpostavila kot ključno vprašanje. Dodatnih predpisov po njenem menju nima smisla sprejemati, poskrbeti je treba, da bodo sedanji dosledno uveljavljeni in jih bodo proizvajalci, dobavitelji in trgovci dosledno spoštovali. Poleg tega mora potrošnik imeti na voljo dobre informacije, da se lahko odloči in kupi izdelek, ki je boljši.

Za kemikalije, med njimi so tudi snovi za proizvodnjo šamponov, detergentov, igrač in veliko drugih izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan, je bila lani v EU sprejeta direktiva o registraciji in evidentiranju kemikalij (Reach). V tej direktivi je poudarek tudi na boljšem informiranju potrošnikov o snoveh, ki jih vsebujejo posamezni izdelki, proizvajalci pa morajo kemikalije, ki so nevarne, zamenjati z bolj varnimi nadomestki, če ti obstajajo. Pri agenciji za kemikalije v Helsinkih pa bo treba vse kemijske snovi, ki so v proizvodnji in uporabi v EU, registrirati. Edith Herczog se kljub temu boji, da bo minilo še zelo veliko časa, preden bo prevladalo spoznanje, da je varnost za potrošnika na prvem mestu.

Z njo se je strinjal Graham Willmott, vodja oddelka za Reach v evropski komisiji. Reach za potrošnika ne bo prinesel veliko izboljšav, ker je njegova uveljavitev odvisna tudi od drugih predpisov. Za potrošnika so pomembni predvsem tisti o etiketiranju in označevanju izdelkov, ti pa so izredno splošni, zaradi tega večine informacij, ki so navedene na etiketah, ne razume. Koliko ljudi sploh ve, kaj pomenijo posamezni znaki na embalaži? Zaradi tega bi bilo po Willmotovem mnenju najprej začeti razmišljati, kako ta sistem izboljšati, kaj narediti, da bo potrošnik res dobil informacije, ki mu bodo koristile in bo lahko v trgovini izbral izdelek, ki je boljši, bolj varen in zdravju manj škodljiv.

Charles Laroche, podpredsednik multinacionalke Unilever, se je strinjal, da proizvajalci potrebujejo zaupanje potrošnika. Evropska unija se je v predpisih, ki jih je sprejela, osredotočila, da bi zagotovila izpolnjevnaje standardov od proizvodnje od končnega potrošnika. Zaradi tega morajo proizvajalci na etiketah potrošnika opozarjati, pazi, to je kislo, to je nevarno za oči, to je ekplozivno, to je jedko in podobno. Industrija ne zahtva, da je treba ta opozorila ukiniti, meni pa, da to ni dovolj. Laroche je poslanki evropskega parlamenta in predstavniku evropske komisije zaradi tega predlagal, naj EU pripravi predpis, ki bo potrošniku zagotovil, da so vsi izdelki, ki so na polici v trgovini, zares varni. Nič pa mu ne koristi kup dodatnih informacij na etiketi, kar od proizvajalcev zahteva direktiva Reach. Narobe je tudi, da za vse kategorije kemikalij velja enak sistem. Predvsem pa je sistem etiketiranja v EU zastarel, še zmeraj je enak kot v 19. stoletju, kot da ne bi med tem razvili svetovnega spleta, je opozarjal Laroche.

Jean-Claude Lahaut iz združenja evropske kemijske industrije (CEFIC) je vendarle prepričan, da ima direktiva Reach vpliv na globalni ravni. Prihodnje leto bo recimo uveljavljen nov enoten svetovni sistem za klasifikacijo in označevanje kemikalij (GHS), ki je bil sprejet na vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002 v Johannesburgu. Zaradi tega glede uveljavitve enotnega sistema na globalni ravni ni pesimističen, je pa na podlagi zadnjih umikov Mattelovih igrač s trga zaskrbljen. Da bodo res vsi, od proizvajalcev do trgovcev te evropske standarde dosledno spoštovali, je nekaj treba ukreniti.

Klaus Berend, vodja oddelka za kemikalije v evropski komisiji, je enako kot Lahaut prepričan, da bo direktiva Reach imela vpliv na globalni ravni, Rusija je recimo že napovedala sprejem podobnega zakona, razprave o tem so začeli tudi v ZDA in Kanadi. EU in ZDA sta se že dogovorili za etiketiranje in označevanje kemikalij. Tudi v evropski komisiji razmišljajo o različni kategorizaciji kemijskih izdelkov, recimo za kozmetiko, ker je posebnosti treba urediti v posebni zakonodaji. Kdo je odgovoren, da so v EU na policah v trgovinah na prodaj izdelki, ki niso v skladu z evropskimi varnostnimi in zdravstvenimi standardi? Nacionalne oblasti, pravi Klaus Berend, pristojni nacionalni organi morajo preveriti, kakšni izdelki se uvažajo, predvsem pa, če ti izdelki izpolnjujejo evropske standarde. Leopold Józef Rutowicz, član odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, je opozoril, da nič ne naredimo, če EU poostri pravila, ne zagotovi pa doslednega nadzora, kaj in kako se uvozi v EU.

Eden od razpravljavcev je še opozoril, da za veliko snovi, ki se uporabljajo v gradbeništvu, potrošniki nimajo na voljo nikakršnih informacij, zato sploh ne vedo, kaj vse je vgrajeno v hiše, v katerih prebivajo. Poslanka Edith Herczog pa je zaključila razpravo z ugotovitvijo, da bomo čez sedem let, ko mora biti direktiva Reach v celoti uveljavljena, šteli preživele in mrtve.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |