Mislim, da bo družba prevzeta, je pred tednom dni za Finance izjavil predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar. Kot odgovor na vprašanje, kakšna bo lastniška sestava koprskega finančnega holdinga ob koncu njegovega mandata leta 2012. V istem pogovoru je Bavčar malodane hkrati z Markom Kryžanowskim, predsednikom uprave Petrola, razvil zgodbo o skupnem nastopu na jugovzhodnih trgih oziroma iskanju sinergij obeh podjetij pri energetiki.

S prevzemom Petrola se ne ukvarjamo, krepimo svoj delež, predvsem pa z upravo Petrola iščemo sinergije pri energetiki. Ali se bo in kako se bo konsolidiralo lastništvo Petrola, ni na prvem mestu naših skrbi. /…/ Mogoče gre vse skupaj malo prepočasi - mi smo vajeni hitrejših odločitev.

Od prejšnjega tedna, ko se Istrabenz ni ukvarjal s prevzemom Petrola, je svoj delež v njem okrepil za skoraj poldrugo odstotno točko - na slabih 14 odstotkov (kot tarča prevzemne ponudbe se Istrabenz s prevzemom Petrola tudi naslednjih nekaj tednov ne bo ukvarjal). Petrol namerava v Istrabenzu postati približno dvakrat tako močan, saj imata državna Kad in Sod, ki prodajata svoja deleža, skupaj okrog 28 odstotkov Istrabenza.

Zakaj le Kad in Sod, če gre za prevzemno ponudbo? Zato, ker ni verjetno, da se bo nanjo odzval še kakšen večji delničar, saj je Istrabenzovo lastništvo v pretežni meri konsolidirano okrog njemu prijateljskih družb. A ne v tolikšni meri, da ga morebitni nezaželeni kupec Kadovega in Sodovega deleža ne bi mogel razmajati.

V Petrolovem strateškem poslovnem načrtu do leta 2010 prevzema Istrabenza poimensko seveda ni; če ni Istrabenz medtem napredoval v ‘primernega strateškega partnerja, ki je močan zlasti pri pridobivanju in proizvodnji energentov’, ga tudi ‘opisno’ ni. Glede na to in sploh javno izrečeno zato zgleda Petrolova napoved prevzemne ponudbe kot prijateljska pomoč strateškega državnega podjetja ne posebej številčni skupini ‘prijateljev Istrabenza’. Kajpak, izključno v okviru ‘iskanja sinergij pri energetiki’. Ni izključeno, da bodo sinergije, ko jih bodo našli, tako velike, da drugi interesenti za Kadov in Sodov delež v Istrabenzu (recimo Engrotuš in srbska Delta) ne bodo imeli možnosti.

Upoštevaje zadnji borzni tečaj Istrabenzove delnice je vrednost Kadovega in Sodovega deleža približno 170 milijonov evrov. Engrotuš in Delta, njuni ponudbi se iztečeta konec septembra, sta, če podatki držijo, ponudila približno tretjino manj. Koliko bo ponudil Petrol, prej kot v desetih dneh najbrž ne bo znano. Če je Engrotušu in Delti veliko do Istrabenza, bi morala Kad in Sod razpisati dražbo; skupaj, za 28-odstotni delež, razen če v ozadju spet ni kakšne okoliščine, zaradi katere bosta državna sklada - spomnite se primera Mercator - nastopala ločeno. Končni učinek dražbe bi lahko bil, da bo država s svojim Petrolom sama sebi, no, Kadu in Sodu, maksimizirala izkupiček.

Bi bili davkoplačevalci potem končno enkrat lahko zadovoljni?

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |