Kako bi Liberalna akademija vzgojila cvetoči nasad demokracije
vojko, petek, 14. september 2007Liberalno akademijo, društvo za proučevanje politične demokracije in liberalizma, skrbi stanje demokracije v Sloveniji. Ugotavlja, da se je ‘ogrodje demokracije’ navzlic ‘brutalnemu ravnanju vlade, ki je močno poškodovala najobčutljivejše tkivo demokratične ureditve’ vendarle ‘ohranilo’ in izraža prepričanje, da ‘je težnjo oženja demokracije mogoče spet obrniti v nasprotno smer z danimi demokratičnimi sredstvi’.
Pozivamo vse, ki lahko prispevajo k ponovni krepitvi demokracije v Sloveniji, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi dosegli ustrezni preobrat. Dobro leto do državnozborskih volitev je čas, ki kaj takega še omogoča. V prvi vrsti ta poziv seveda zadeva politične stranke, ki imajo možnost oblikovati zavezništva za demokracijo, svobodo in družbeno pravičnost. V Liberalni akademiji smo prepričani, da bi preoblikovani stranki LDS in SD ter nastajajoča stranka v okviru društva Zares lahko – tudi ob hkratnem razvijanju medsebojnih razlik in posebnosti – ustvarile jedro zavezništva, ki bi zmoglo premakniti razvoj dogodkov v prid ponovnemu razcvetu demokracije v Sloveniji. Seveda pozivamo tudi vse druge stranke z jasnim demokratičnim profilom, pa tudi dejavnike v civilni družbi, da pripomorejo k oblikovanju novega soglasja za demokracijo v Sloveniji.
Poziv k oblikovanju politične alternative je po tonu dramatičen, po vsebini kratek in po sporočilu neuporaben.
Dramatičnost: najobčutljivejše tkivo je močno poškodovano, brutalno ravnanje, ogrodje demokracije, ponovni (!) razcvet, pretirano bogatenje …, hm, morda bi le še ogrodje zamenjali z okostjem …
Kratkost: o ‘vsebini’ demokracije, ki naj bi se ponovno razcvetela, LA ne pove ničesar, zgolj sklepati smemo, da je popolno nasprotje tistega, kar imamo v časih te koalicije; o ‘ekonomski demokraciji’ liberalci iz LA molčijo, očitno jih pasivni regulatorji trga, nepregledni prevzemi, razvoj oligarhij, etatizem itd. ne vznemirjajo.
Neuporabnost: družbeni sistem brez varovalk, v katerem je odločitev med ‘hegemonijo zmernosti in demokratičnega sodelovanja’ ter ‘politiko izključevanja, obvladovanja in diskriminacije’ prepuščena zgolj ‘dobri volji’ zmagovite koalicije, so v letih na oblasti ustvarile prav stranke in društva, na katere LA naslavlja svoj poziv za oblikovanje ‘zavezništva demokracijo, svobodo in družbeno pravičnost’; leto dni pred volitvami ni videti, da imajo te stranke in ljudje voljo in program za ‘zaščito družbe’ pred samovoljo vladajočih.
Navzlic njegovi patetičnosti se je tokrat v nečem treba strinjati z Borutom Pahorjem. Biti proti vladajoči koaliciji in Janezu Janši je premalo. Danes se od Janševe koalicije odmikajo tudi dovčerajšnji dobičkarji iz novokomponirane ‘elite servilnosti, nesposobnosti, ustrahovanja, nepotizma in klientelizma’; pripravljajo se, da bodo lahko jutrišnje zmagovalce volitev pričakali ‘z jasnim demokratičnim profilom’ in s šopki.
Demokracija se zato še ne bo razcvetela.
Objavljeno pod slovenija |
|
|





Očitno imamo v Sloveniji vsaj dve vrsti demokracije. Demokracija posebne vrste je kot nekakšna trajnica sprva zelenela od konca druge svetovne vojne do samostojne države. V zgodnjem obdobju samo za člane partije (pa še to precej selektivno), po štirih desetletjih letih pa so si začeli njene cvetove v gumbnice zatikati tudi drugi. Kot samostojna država smo dobili občo demokracijo, razdeljeno na politične stranke. Osnovna delitev na levico in desnico se je pri nas kazala kot delitev na stranke, ki so nastale iz sil kontinuitete, in na tiste, ki jih je porodila ‘pomlad slovenskega naroda’ (karkoli že to pomeni). Trenutno cveti demokracija pod skrbnim nadzorom tako imenovanih pomladnih strank, ki so na zadnjih volitvah nažgale levico.
Hortikulturniki iz LDS iz razumljivih razlogov ne kažejo posebnega veselja, da bi demokracijo zalivali skupaj s tistimi, ki so jih pred kratkim zapustili in zdaj urejajo balkone pri socialnih demokratih, užaljeni sedijo na svojem vrtu ali pa so komaj navozili nekaj rodovitne prsti za novi vrtiček, ki ga še ni. Nekoč vodilna vrtnarija danes močno zaostaja za socialdemokratsko in nič ne kaže, da bi si ljudje želeli njihovih demokratičnih cvetov. Vsaj ne v večjem številu. Pa še bi socialni demokrati bi lahko po volitvah na slovenski trg demokracije poslali doslej še neznano rožo: rdeče-črno vrtnico.