Damjan Mihevc, predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, je za današnji Dnevnik izjavil, da se ‘osebno nikoli ni srečal ne pogovarjal s predstavniki zavarovalnice Allianz oziroma z osebami, ki bi zastopale njihove interese’. Nekaj podobnega je pred nekaj dnevi dejal tudi predsednik uprave Triglava Andrej Kocič. Robert Časar in Andrej Lovšin, predsednika uprav Luke Koper in Intereurope, sta za današnje Finance izjavila, da z modelom povezovanja njunih podjetij z Deutsche Bahn nista seznanjena oziroma obveščena o pogajanjih; več očitno ve tretji iz logističnega trojčka, predsednik uprave Slovenskih železnic, saj je Peter Puhan izrazil upanje, da bo omenjeno povezovanje uspelo. Predsedniki nadzornih svetov trojčka, Boris Popovič, Boštjan Rigler in … (sodeč po spletni strani SŽ te trenutno nimajo predsednika NS) s pogovori bodisi prav tako niso seznanjeni bodisi molčijo.

Puhan je edini izmed omenjenih, ki povezovanje ‘pozdravlja’. Drugi, obveščeni ali ne, so bolj ali manj odločno proti ali pa vsaj hudo skeptični. Kar zadeva Deutsche Bahn je načeloma proti tudi s pogovori neseznanjeni novoimenovani minister Radovan Žerjav; logistični trojček je zanj - kakor za SLS sploh - družinska srebrnina, s katero kaže preudarno ravnati. NSi je v tem primeru povezovanju, kolikor je bilo minule tedne mogoče razbrati iz izjav finančnega ministra Andreja Bajuka, naklonjena, ni pa videti, da bi se strinjala z vstopom Allianz v Triglav. Tudi SLS se s tem ne strinja, saj je njen predsednik Janez Podobnik pred nekaj dnevi ponovno poudaril, da je zavarovalništvo tista strateška panoga, za katero velja ‘nacionalni interes’.

Nekdo nekje pa se očitno strinja z obema megaposloma - uradno potrjenim v primeru logistični trojček-DB in uradno nezanikanim v primeru Triglav-Allianz.

Težko je spregledati vse stolpce in minutažo za novo-nebogljene ministre/ice, novo-stare ne-uradne prisluhe in stenograme skupaj s civilno tožbo sedanjega proti prejšnjemu predsedniku vlade, novo-neizvoljenega podpredsednika državnega zbora in, navsezadnje, za uradno še ne-začeto predsedniško kampanjo. Na drugi strani je skozi to ‘zaveso’ še težje videti, kaj vse se dogaja ob že objavljenem razpisu za ne-prodajo Telekoma, še neobjavljenem razpisu za formaliziranje vnaprejšnje izbire zasebnega partnerja logističnemu trojčku, potekajočih, hm, ‘tihih prevzemih’ Petrola, Istrabenza in Mercatorja ter ne-pogovorih o prevzemu Zavarovalnice Triglav.

Morda se motim, toda zdi se mi, da je delež BDP, ki se ‘obrača’ med ministri/cami, Sovo, Miranom Potrčem in vsi-različni-vsi-enaki predsedniškimi kandidati manjši od deleža BDP, s katerim se kupčka po načelu ‘nepregledne transparentnosti’. Z drugimi besedami, o domnevni reorganizaciji in prejšnjih aktivnostih agencije, ki praviloma spada med bolj skrivnostne državne naprave, smemo izvedeti neprimerno več kot o okoliščinah lastniških sprememb v omenjenih javnih delniških družbah. Ko določen krog ljudi iz javnih poslov dela skrivnosti, iz skrivnosti pa javne posle, državljan ne more biti spokojen.

Če vladne stranke vztrajajo v koaliciji navzlic očitnemu dejstvu, da se o ničemer zares pomembnem za državljane ne strinjajo, potem tega pač ne počnejo v javnem, ampak lastnem interesu.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |