Evropske univerze so birokratske inštitucije, ki temeljijo na nekaterih splošnih administrativnih pravilih delovanje(enaki habilitacijski kriteriji, enake plače za nazive, enake tedenske obremenitve, ritualne seje kvazi samoupravnih struktur, stalnih programih, ki temeljijo na željah profesorjev in ne potrebah trga, brez pravega vodstva, stran od gospodarstva in politike, pa tudi stika z vrhom na posameznih ključnih vprašanjih, socialna solidarnost, ki dopušča ohranitev zaposlitve nesposobnih, ter ne nabiranje čim boljšega teama).

Ameriške imajo individualne pogodbe in dogovore, fleksibilnost v delu in upravljanju, naravnano na proizvod, ob jasnih, vendar zelo strogih načelih, pogodbe o delu niso fiksne, iščejo jasen tudi osebni poslovni interes, predvsem pa imajo jasna in managersko postavljena vodstva in ne birokrate, ki niso uspeli kot učitelji, ali znanstveni in postane potem univerzitetni funkcionarji.

Kako spremeniti položaj? Le s profesionalizacijo v vseh pogledih, kakovostjo pedagoškega dela, raziskovalnimi preboji na nekaterih področjih (na vseh tako ni mogoče), ter predvsem v profesionalnem upravljanju na zelo učinkovitih managerskih načelih.