Med evropskimi programi za spodbujanje konkurenčnosti in razvoj regij se je težko znajti. Težko je ugotoviti, kateri program je najbolj ustrezen za posamezno podjetje, raziskovalni inštitut, regijo, lokalno skupnost. Premalo je informacij, kako učinkovito med seboj kombinirati posamezne programe, prav tako informacij, da sedmi okvirni program za znanost in raziskave (FP 7) ni namenjen zgolj znanstvenikom v laboratorijih in inštitutih, pa za pisanje raznih študij, ampak tudi podjetjem za razvoj novih tehnologij in inovativnih izdelkov in storitev.

Evropska komisarja za znanost Janez Potočnik in za regionalni razvoj Danuta Hübner obljubljata, da bo komisija do konca leta objavila navodila, kako najti najprimernejši program za financiranje projektov in kako je mogoče posamezne programe in vire najbolj učinkovito med seboj kombinirati. V teh navodilih bo jasno navedeno, kdo je upravičen do denarja, ki ga evropska komisija deli prek javnih razpisov na podlagi sedmega okvirnega programa za znanost in razikave (FP 7) in Programa za konkurenčnsot in inovacije (CIP). Komisija bo v teh navodilih tudi navedla, kako bodo dobitniki tega denarja lahko prišli še do dodatnih sredstev iz kohezijskega sklada, ki jih prek nacionalnih razpisov delijo države članice.

Prve razpise za razdelitev denarja na podlagi sedmega okvirnega programa za znanost in raziskave (FP7) je evropska komisija obiavila že decembra lani, zaradi tega bo navodila, kako priti do denarja, objavila nekoliko pozno. Janez Potočnik tega ne zanika in pojasnjuje, da delajo postopno. Ko zaznajo problem, začnejo iskati rešitve. Prepričan je, da je to, kar počne, pravilno in da bodo njegovi nasledniki njegovo delo gotovo nadaljevali in nadgradili.

Države članice, regije in lokalne skupnosti od evropske komisije dobivajo tudi različne informacije. Komisarja Hübnerjeva in Potočnik jim svetujeta, naj denar, ki ga imajo na voljo v kohezijskem skladu porabijo v glavnem za raziskave in razvoj, da bodo njihova gospodarstva in podjetja lahko konkurenčna na globalnem trgu. Istočasno jih predstavniki direktorata za transport in energijo prepričujejo, naj denar iz kohezijskega sklada v čim večji meri porabijo za gradnjo cest in železnic, saj je v proračunu EU za tovrstne projekte na voljo veliko premalo denarja.

Predlog Hübnerjeve in Potočnika državam članicam, regionalnim in lokalnim oblastem, naj vire, ki jih imajo na voljo v okviru programov za razikave in razvoj, kombinirajo z viri iz kohezijskega sklada, nekateri razumejo tudi kot priznanje, da je v proračunu EU na voljo premalo denarja za raziskave, razvoj in inovacije in preveč za kohezijo. Danuta Hübner jim odgovarja, da denarja nikoli ni dovolj, Potočnik pa dodaja, da ne predlaga financiranja raziskovalnih programov z viri iz kohezijskega sklada, ampak zgolj čim bolj učinkovito kombinacijo virov in programov.

Evropska komisija z napovedanimi navodili ne bo predpisala, za katere projekte naj posamezna regija ali podjetje porabi denar, na katere razpise naj se prijavi in podobno, saj ima vsaka država članica, regija, lokalna skupnost, podjetje, inštitut svoje cilje. Bistveno je, da vsakdo najde rešitev, ki je zanj dolgoročno najboljša, se strinjata komisarja za znanost in regionalni razvoj.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |