Med evropskimi programi za spodbujanje konkurenčnosti in razvoj regij se je težko znajti. Težko je ugotoviti, kateri program je najbolj ustrezen za posamezno podjetje, raziskovalni inštitut, regijo, lokalno skupnost. Premalo je informacij, kako učinkovito med seboj kombinirati posamezne programe, prav tako informacij, da sedmi okvirni program za znanost in raziskave (FP 7) ni namenjen zgolj znanstvenikom v laboratorijih in inštitutih, pa za pisanje raznih študij, ampak tudi podjetjem za razvoj novih tehnologij in inovativnih izdelkov in storitev.
Bilo je malodane kot v filmu. Ugledni gospodje so se mesečno, razen avgusta, sestajali v salonu Marije Terezije v dunajskem hotelu Bristol. Tako rekoč vsem na očeh, v središču mesta, kakšnega pol kilometra od finančnega ministrstva, nekaj več od kanclerjevega urada in dober kilometer od gospodarskega ministrstva. A črne limuzine za prestižni Bristol pač niso nekaj nenavadnega, zato tudi te, s katerimi so se običajno pripeljali direktorji oziroma predsedniki uprav vodilnih avstrijskih bank, niso pritegnile pozornosti.
Slovenija je včasih res malce »weird« država. Verjetno še vedno zaradi ostankov socializma in pomanjkanja tržnih impulzov v naših žilah. Tako vsaj kažejo naše aktualne razprave o inflaciji, tako je bilo pred štirimi leti z razpravami glede cen goriv, še kakšno leto pred tem pa z razpravami glede vpliva tečaja na inflacijo. Pri nas vedno najdemo neke izjemne dogodke, neke izjemne proizvode, ki – glej ga zlomka – samo v Sloveniji usodno vplivajo (ali pa ne vplivajo) na inflacijo. Nikjer v svetu, razen v Sloveniji, ni bilo dvoma o neposrednem vplivu tečaja na inflacijo. Nikjer v svetu niso toliko razpravljali o vplivu svetovnih cen nafte na inflacijo in (razen v državah nekdanje Jugoslavije) na vladni ravni šraufali nekakšnih cenovnih modelov bencina in dizla. Nikjer v normalnih tržnih gospodarstvih se tako besno ne ukvarjajo s svetovnimi cenami hrane. Ker jim tega ni treba, saj konkurenca med proizvajalci in med trgovci hkrati učinkovito znižuje pritiske na maloprodajne cene.
Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.
darja,
četrtek, 24. julij 2008
Porsche sme prevzeti Volkswagen, je odločila evropska komisija. Prevzem po njeni oceni ne bo bistveno oviral učinkovite konkurence v evropskem gospodarskem prostoru oziroma v katerem od njegovih pomembnih delov. Porsche in Volkswagen sodelujeta že vrsto let. Porsche je že največji lastnik Volkswagna, junija letos je sklenil pogodbo za nakup dodatnih 4,92 odstotka delnic z glasovalno [...]
vojko,
sreda, 23. julij 2008
Ne upoštevaje brezplačnik Žurnal24 se je doseg slovenskih dnevnikov po najnovejši raziskavi branosti (NRB) od lanskega julija zmanjšal za 6,4 odstotka. Šest dnevnikov iz spodnje preglednice je v primerjavi z NRB za lansko leto izgubilo skoraj 30.000 bralcev; najhujši osip sta doživela Finance in Delo, medtem ko sta se Večer in Dnevnik skoraj izenačila.
Pri spletnih [...]
vojko,
torek, 22. julij 2008
Koncept ekonomskega liberalizma s privatizacijo vsega in deregulacijo trgov ni nadgradnja, temveč razkroj takšnega sistema. Ko se je začel širiti v 80. letih, je postal celo nekakšna mantra, ekonomska vera sodobnega sveta. Nekateri so Hegla obrnili na glavo in govorili, da je to dokončna zgodovina sveta. Toda kadarkoli si je ekonomski liberalizem priboril malo več [...]
darja,
torek, 22. julij 2008
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je navdušeno pozdravil sprejem sprememb ustave v francoskem parlamentu. Dejal je, da je “zmagala demokracija”. V skladu s sedanjo ustavo bodo Francozi o vstopu novih članic v Evropsko unijo odločali na referendumu. Sarkozy, ki je predlagal takšne spremembe ustave, je v evropskem parlamentu ob predstavitvi programa francoskega predsedstva pred slabima dvema [...]
aureliusz m. pedziwol,
ponedeljek, 21. julij 2008
C(ez)M(ol) European Power International (CM EPI) se imenuje skupno podjetje češkega elektroenergetskega koncerna Cez in madžarske naftne družbe Mol, ustanovljeno za to, da bi gradilo plinske elektrarne na Slovaškem, Madžarskem, Hrvaškem in v - Sloveniji. Evropska komisija je ustanovitev skupnega podjetja že odobrila, prav tako pa tudi nacionalna protikartelna urada. V CP EPI imata Cez [...]
| 
| ni odzivov »
