Pred današnjo tekmo s Turki, ki se jim lahko maščujemo za poraz na Japonskem (in edino bleščečo predstavo Enderja Arslana v karieri), se velja ozreti na nekatere dosedaj nepozabne trenutke trajajočega evropskega prvenstva v košarki. Razvrstili smo jih v 10 kategorij:

1. NAJBOLJŠA POTEZA; definitivno Jakova trojka z osmih metrov. Mimogrede; fant je v prvih treh tekmah iz igre metal 28-6 (!!) in imel kot playmaker več izgubljenih žog kot asistenc. Je to slabo? Ni nujno; to namreč pomeni, da je v naši igri še vsaj 12 do 15 pik na tekmo rezerve in da sta Dragič in D. Lorbek odlično nadomestila slabši napadalni učinek Jake.

2. NAJSLAJŠE MAŠČEVANJE; Beograd, 2005: dve sekundi do konca četrtfinala Španija-Hrvaška. Južni sosedi vodijo za dve piki, Navarro meče še drugi prosti met. Namerno zgreši, za žogo skoči hrvaški krilni center Marko Tomas in jo ulovi, a ga od zadaj z roko porine eden od španskih igralcev. Sodnik Lamonica ne piska prekrška, Tomasu pade žoga iz rok, španski center jo ujame in poentira. Tekma gre v podaljšek, Hrvati pa jo frustrirani izgubijo.
Sevilla 2007; Španci vodijo dve točki 10 sekund do konca. Hrvati imajo žogo, Popovič jo nekako spravi do Tomasa, ta naredi korak nazaj, odbije žogo in z osmih metrov vrže pred dveh španskih igralcev - trojka!!! Španci ne izkoristijo zadnjega napada… Marko Tomas je spet junak, a tokrat ne tragični.

3. PRESENEČENJE PRVENSTVA; ja, OK Izrael… pa vendarle; gre za ekipo, ki je že v tekmovalnem ritmu, nima več kaj izgubiti in ima pametnega trenerja in kar nekaj talenta, enakomerno razpršenega na vseh položajih. Če dobijo Portugalsko, bodo celo v četrtfinalu, kjer se lahko srečajo z - nami. Toda zame je največje presenečenje prvenstva - Andrej Kirilenko. Zakaj? Ker še ni eksplodiral v slačilnici, ker se razume s Holdenom, ker zabija, ko je treba, ker podaja, ker se je navadil, da lahko igra “četvorko” in “trojko”, ne pa tudi “dvojke”, ker - povzeto - prvič dosedaj res suvereno vodi Ruse proti polfinalu. Aja: je tudi najboljsi skakalec prvenstva ( 11.3 skoka na tekmo)

4. RAZOČARANJE PRVENSTVA; če odštejemo Srbijo, ki preživlja menjavo generacij, zagotovo Grčija s Papaloukasom. Če izgubijo s Hrvati so out, če dobijo, pa jih bo po mojem težko kdo ustavil. So namreč reprezentanca z izrazitim turnirskim tekmovalnim ritmom. Več sem pričakoval tudi od Turkov. Le 66 pik na tekmo ob takšnem napadalnem potencialu!?

5. KONSTANTA PRVENSTVA; the one and only Dirk Nowitzki - zabije vedno, ko je treba. Bomo videli, kako se bo odrezal proti Lorbku in Jagodniku.
Povprečje prvenstva: 29 tock; drugi nemški strelec je Okulaja s skoraj trikrat manjšim povprečjem.

6. IZOSTANEK PRVENSTVA; pustite tiste, ki so doma. Ta naslov pripada Pauju Gasolu. Ko se je s tremi osebnimi usedel na klop v 3. četrtini, je Španija vodila deset pik proti Hrvatom. Ko je prišel nazaj v igro (OK, res ga je Prkačin enkrat mojstrsko obrnil), je bilo -7, kmalu zatem že +6. Španci so tekmo izgubili, ker zadnji napad niso igrali nanj. Nauk: Španija lahko igra brez Gasola le, če je v igri (tako kot v finalu SP) tudi Navarro. Če manjkata oba, so zanimiva, a še kako premagljiva reprezentanca.

7. GRIMASA PRVENSTVA; Aleš Pipan po zgrešenem prostem metu Tonyja Parkerja. Najprej pogled nazaj, vzdih olajšanja, ko Smodiš ujame zogo in nato kao-skulirano hladen obraz ob vsesplošnem rajanju ostalih članov reprezentance. Daj, Ali, ne glumi! Skoči v zrak in priznaj, da zadnjega prodora Lorbka pod koš nisi narisal na tablo. Kljub temu smo videli najbližjo slovensko verzijo Joseja Mourinha, čeprav je Ali bolj Raymond Domenech (trener francoske nogometne reprezentance), ki sta mu ekipo v resnici vodila Zidane (Smodiš) in Thuram (Rašo).

8. NAJATRAKTIVNEJŠA EKIPA: Litva; v povprečju zabija skoraj 90 pik na tekmo. Zelo gledljivi so tudi nepredvidljivi Hrvati in šutersko-kaotični Portugalci (se prej tudi Latvijci), ki igrajo klasičen basket z ulic. Prodor malega playa v raketo, podaja ven in šut v 7 sekundi napada - če gre, pač gre.

9. NAJDRAŽJI IGRALEC; če si Španec Garbajosa zvije gleženj ali poškoduje koleno, bo morala neimenovana španska banka (ne vem, ali je v državni lasti) Torontu izplačati 7 milijonov evrov zavarovalnice. In potem Matjaž Kek (btw: danes napadamo proti fenomenalnemu Luxemburgu) govori o pritiskih…

10. IZJAVA PRVENSTVA; there can be only one… Darko Miličič. Kdor še ni videl, je že v 20 verzijah na YouTubeu. Olajševalna okoliščina je, da je sodnike psoval pred odhodom na infuzijo in da je v povprečju dajal 15 pik na tekmo. Moj najljubši del clipa: ko po enominutnem monologu o “govnarjih” in “pi*ketinah”, popije malo Gatoradea in vsi pričakujemo, da se bo zdaj skuliral in ipak povedal kaj o tekmi, izstreli, da bo “položil” tudi hčerke sodnikov, če jih ti imajo. Way not to go, nekdanji drugi pick drafta v NBA! Takoj za njim bi uvrstil njegovega trenerja Moko Slavnića. Legendarni flegmatik je na vprašanje, kako se počuti kot trener reprezentance, ki prvič po 16 letih ne bo igrala na velikem tekmovanju (olimpijskih igrah v Pekingu), odgovoril: “Eto, i to zadovoljstvo sam doživio!”

Danes ob 21h30 pa Slovenija - Turčija.

Objavljeno pod šport | | |