Statistike so črne. Več kot eden od desetih mladih, starih med 24 in 29 let, v EU nima zaposlitve, eden od šestih mladih predčasno zapusti srednjo šolo, ti ljudje zaradi prenizke kvalifikacije težko najdejo službo. Med vsemi brezposlenimi v EU je bilo leta 2006 skoraj 40 odstotkov starih med 15 do 29 let, opozarja evropska komisija. Med članice, ki so premalo naredile za izboljšanje pogojev za zaposlovanje mladih, komisija ves čas uvršča tudi Slovenijo. Nasploh imajo mladi v novih članicah večje težave pri iskanju zaposlitve kot v starih članicah, ugotavlja komisija. Najnižjo brezposlenost med mladimi imajo sicer Danska, Irska in Nizozemska (10 odstotkov), najvišjo, 25 odstotkov, pa Finska, Poljska in Slovaška.

Evropski komisar za izobraževanje Jan Figel pravi, da je mladinska politika v pristojnosti držav članic EU, zaradi tega jim evropska komisija lahko ukrepe le priporoča. Komisar za zaposlovanje in socialo Vladimir Špidla dodaja, da morajo države članice bolje izvesti obstoječe pobude in ukrepe, od komisije ne morejo pričakovati dodatnih finančnih spodbud. Komisija bo konec meseca organizirala dneve zaposlovanja mladih, ki so namenjeni predvsem spodbujanju zaposlovanja mladih zunaj meja držav članic. Tam bo sodelovalo 50 podjetij in Špidla upa, da bodo lahko podpisali 1000 pogodob o zaposlitvi. Figel opozarja, da uspešnejšega izobraževanja mladih in boljših pogojev za njihovo zaposlovanje ni mogoče doseči brez sodelovanja različnih resorjev. To vključuje družine, šole, učitelje, delodajalce, večje vključevanje mladih v različne politike.

Med ukrepi, ki jih predlaga evropska komisija, je Jan Figel izpostavil večje vključevanje mladih na področju kulture in pomoč mladim pri ustanavljanju podjetij, Vladimir Špidla pa predlaga državam članicam, da bi pripravile kodeks ravnanja, s katerim bi omejili izkoriščanje mladih v podjetjih. Preveč mladih je zdaj po njegovih besedah zaposlneih le za določen čas in za svoje delo niso ustrezno plačani, kar je škandalozno. Oba komisarja se strinjata, da ne gre spodbujati le izobraževanja in usposabljanja tehničnih kadrov, ampak so potrebni tudi družboslovni poklici.

Figel in Špidla sta se na ravni evropske komisije že uskladila, vsekakor pa bi moral kaj dodati vsaj še komisar za industrijo in podjetništvo Günter Verheugen kot predstavnik delodajalcev. Predloge, ki sta jih predstavila Figel in Špidla, bodo pristojni ministri držav članic dobili na mizo v času, ko bo EU predsedovala Slovenija. Izhodišča za razpravo in predloge za zaključke bosta torej morala pripraviti slovenska ministrica za delo Marjeta Cotman, ki bo vodila seje sveta za zaposlovanje in socialne zadeve, in šolski minister Milan Zver, ki bo temu svetu predsedoval, ko bodo na dnevem redu šolske teme. Zanimivo bo slišati, kako bo Zver utemeljeval nov pravilnik za ocenjevanje v slovenskih srednjih strokovnih srednjih šolah.

Komisarja Figel in Špidla sta namreč jasno izpostavila pomen usposobljenosti mladih, ugotavljata, da delodajalci raje zaposlijo starejše, ker imajo praviloma boljšo izobrazbo in so bolje usposobljeni. Torej bodo imeli slovenski dijaki s kupom ocen NMS formalno končano srednjo strokovno šolo, vendar se jih bodo delodajalci še bolj otepali kot zdaj, ker ne bodo dosegli minimalnega standarda znanja. Bo pa Slovenija gotovo izboljšala delež srednješolcev, ki dokončajo šolo.

Stopnje brezposelnosti v Sloveniji

Brezposelnost v Sloveniji po skupinah

Objavljeno pod gospodarstvo, svet | | |