Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 4.9.2007
Ljubljana, 4. septembra:
Člani Sveta Banke Slovenije so razpravljali o inflaciji, veliki kreditni aktivnosti bank, slabšanju tekočega dela plačilne bilance in o cenovni konkurenčnosti naših podjetij.

Vsem tistim, ki še vedno ne verjamete, naj potrdim, da je to res tudi vse. V sporočilu ni niti črke več.

V Sloveniji se že dva meseca ukvarjamo s problemom povišane inflacije, problem je pereč, stroka je razdvojena. Tisti, ki so prvi odgovorni za presojanje nastale problematike, pa nam po vsem tem času sporočajo, da tudi oni samo razpravljajo. Krasno! Potrošniki so zaskrbljeni zaradi padanja njihove kupne moči in bi gotovo radi vedeli, kaj to zanje srednjeročno pomeni. Podjetja se gotovo sprašujejo kaj se lahko zaradi tega zgodi z gospodarsko konjukturo, saj je od tega močno odvisna tudi dinamika njihovega lastnega posla. Vrhovna monetarna oblast je tista avtoriteta, ki bi morala javnost ustrezno informirati in razložiti, kakšne so pričakovane ekonomske posledice trenutnih zaskrbljujočih dogodkov. Ona pa sporoča, da je o tem razpravljala. A si lahko predstavljamo, kakšna je ta razprava in njeni zaključki bila, da so se odločili zamolčati jih javnosti?

Sporočilo za javnost lahko označim s tremi besedami: neodgovornost, aroganca in nesposobnost. Neodgovornost zato, ker sporočilo očitno kaže, da se člani sveta BS ne zavedajo ali pa niso pripravljeni sprejeti odgovornosti, ki jo njihova funkcija ima. Očitno je Banka Slovenija tista, ki se je hitro in najbolj pripravila za življenje v evroobmočju. Za denarno politiko skrbijo v Frankfurtu, zakaj bi se torej v Ljubljani sekirali. Za splošno počutje je očitno bolje, da se gospodje zleknejo v svojih naslanjačih in malce razpravljajo. Aroganca zato, ker si člani sveta BS očitno domišljajo, da se javnosti čisto nič ne tičejo ključni poudarki njihove razprave. Nesposobnost zato, ker odsotnost ekonomskih vsebin sporočilu postavlja pod vprašaj strokovno sposobnost. Odsotnost vsaj minimalnih poskusov leporečenja in navajanja splošnih ugotovitev pa o nesposobnosti komuniciranja z javnost dvomov ne pušča.

Banka Slovenije je ne glede na to, da ima le zelo omejen vpliv na odločanje o višini obrestnih mer v evroobmočju in s tem v Sloveniji, dolžna ustrezno informirati javnost o problemih, ki sodijo v njeno pristojnost kot članico sistema evropskih centralnih bank. Moja ocena dosedanjega dela je nezadostno oziroma, če sem moderen, nms - ne dosega minimalnih standardov. Novi guverner me je s tem zelo razočaral.

Bodimo moderni še naprej in Banki Slovenije odprimo elektronsko redovalnico in spremljajmo njena nadaljnja sporočila za javnost in objavo strokovnih podlag. Njen učni uspeh tako rekoč. Če ne izdela razreda, lahko počakamo še eno leto. Vsakdo si zasluži še eno možnost. Vendar, če »ne bo šlo«, bi bilo prav, da se razmisli o njeni prihodnosti in vlogi v družbi.

Za davkoplačevalce je financiranje še ene birokratske institucije nepotrebno. Treba bo razmisliti o outsourcingu njene aktivnosti. Naše poslovne banke se bi lahko mirno refinancirale pri katerikoli drugo centralni banki evroobmočja. Za spremljanje plačilnobilančne statistike lahko na mednarodnem razpisu izberemo najboljšega ponudnika. Lastne raziskovalne dejavnosti BS že tako nima. Za najpomembnejše, nadzor na bančnim sistemom, pa je sploh vprašanje, ali je smiselno, da je pod okriljem centralne banke. V literaturi in praksi nekaterih zahodnih držav je veliko argumentov v prid prenosa nadzorne funkcije nad celotnim finančnim sistemom na eno samo neodvisno institucijo.

Prepričan sem, da bi na ta način prihranili kar nekaj denarja. Ne pozabimo, da ima Banka Slovenije kar približno 400 zaposlenih. Samo razpravljanja ni smiselno plačevati, razpravlja se lahko tudi v gostilni. Novega guvernerja poznamo kot skrbnega in varčnega človeka, ki zgolj na prestiž ne da veliko. Zvestoba lastnim načelom mu bo ob odsotnosti rezultatov velela, da parlamentu predlaga kaj podobnega.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |