Komaj je predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak v Delu razložil, Kdo je zares ‘kriv’ za rast cen živil, Mercator pa na svoji spletni strani objavil napovedi novih cen dobaviteljev, že je predsednik vlade Janez Janša včeraj na tiskovni konferenci ponovil dobršen del trditev (’izvirno’ predvsem iz sindikalnih vrst), ki jih je Debeljak zavrnil.

Kronološko korektno bi bilo ‘polemiko’ med Debeljakom in Janšo predstaviti v omenjenem vrstnem redu, a naj ga vendarle - s to opombo - zamenjam.

Takole je, med drugim, včeraj govoril predsednik vlade.

Ko gre za podražitve, že izvedene in predvsem napovedane podražitve hrane je treba ugotoviti, da teh napovedi, pa tudi nekaterih že izvedenih podražitev prehrambenih izdelkov, ni možno upravičiti z razmerami na trgu, niti z napovedmi o povečanju cen surovin. Pri večini prehrambenih izdelkov namreč surovine ne predstavljajo bistvenega deleža stroškov. Cena pšenice oziroma delež cene pšenice v ceni kruha v Sloveniji je recimo osem odstoten. In zelo neprepričljivo se slišijo tiste napovedi trgovcev, ki pravijo, da bodo za enak odstotek, kot se bo povečala cena pšenice, podražili ceno kruha. To nima nobene zveze s tržnimi razmerami.

Tako je zapisal predsednik uprave Mercatorja.

Nobeni skupini živilskih izdelkov v Mercatorju se od januarja 2006 cene niso spremenile zato, ker bi bil na njih Mercator povečeval svoje marže. Ravno nasprotno: s stalnim nižanjem cen in marž, s številnimi trženjskimi akcijami in močnim bonitetnim sistemom zagotavljamo vsak mesec svojim kupcem še ugodnejše nakupe. Edini vzrok, zaradi katerega se cene v naših trgovinah dvigajo, je zahteva naših dobaviteljev po dvigu cen, v skladu z njihovo pogodbeno pravico. V drugem četrtletju tega leta je tako dvige cen v Mercatorju uveljavilo več kakor 250 dobaviteljev, od julija do danes pa jih je oziroma ji bo uveljavilo še dodatnih več kakor 150 dobaviteljev.

Zaradi informacij o cenovnem usklajevanju trgovcev je Janša pozval UVK, naj zadeve preveri (mimogrede, kot poroča Dnevnik, so v uradu za varstvo konkurence podatke začeli zbirati že - na pobudo sindikatov).

Vlada bo in to v veliki meri delam tudi zdaj javno pozvala Urad za varstvo konkurence, da preveri informacijo o dogovarjanjih med največjimi igralci oziroma trgovci na trgovinskem trgu. Mislim na informacije, da prihaja do dogovorov, ki oblikujejo cene, ki nimajo osnove v tržnih razmerah in ki izkoriščajo napovedi o povišanju cen surovin in to pretakajo v nove cene izdelkov še prej, preden sploh pride do realizacije takšnih napovedi.

Teza o kartelizirani slovenski trgovini je za Debeljaka nesmiselna.

Ni pa koristno, da se obravnave resnih makroekonomskih problemov nekateri lotevajo na nestrokoven način, s širjenjem neresnic in z namenom doseganja lastnih interesov. Lahkotno trosenje neutemeljenih ugotovitev, povezanih z resnimi gospodarskimi izzivi Slovenije, je škodljivo in ga ne more upravičiti niti politikantska demagogija. Govorim seveda o - zadnje čase - zelo aktualni ‘tezi’, da je kartelizirana slovenska trgovina glavni krivec za visoko inflacijo cen živil v Sloveniji. Takšna teza je popolnoma nesmiselna. Vsakdo, ki ima vsaj trohico ekonomskega znanja in ga zna povezati s strukturo in razvojem slovenske trgovine z živili v zadnjih desetih letih, ve, da slovenska trgovina zagotovo sodi med bolj konkurenčne panoge v Sloveniji, kjer si trgovci vsak dan odločno prizadevamo, da bi izpolnili pričakovanje svojih potrošnikov.

Naj spomnim, iz Mercatorja so sindikalne očitke, da so za podražitve odgovorni predvsem trgovci, odločno zavrnili in hkrati zagrozili, da si pridržujejo pravico nadaljnjega ukrepanja, če bodo ugotovili, da se trgovcem podražitve pripisujejo z namenom ‘blatenja imena’.

Objavljeno pod slovenija | | |