Eminenca
Bili so časi, ko nas je bivši ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ob velikem šmarnu vsako leto razsvetlil z novo eksplozivno pridigo, ki je še nekaj tednov odmevala po deželi. Dokler je ni zasenčilo kakšno predavanje ali pogovor. Odkar se je preselil v Rim in postal kardinal, so njegovi obiski v Sloveniji sicer bolj redki, vendar vsaj tedaj ne špara jezika. Še na pogrebih ne. Stoletnica kronanja podobe brezjanske Marije se mu je zdela povsem primerna, da je povedal tole: ‘Po vojni se je zgodilo to, kar so mnogi slutili že ob začetku: revolucija je do kraja razkrila svoj zločinski obraz: deset tisoči umorjenih v popolni brezpravnosti, o čemer priča nad 500 množičnih grobišč v naši deželi. Pa je kljub temu holokavstu Cerkev na Slovenskem preživela’. Dobro, ampak to je zdaj res preteklost, zato je kardinal Rode pogledal tudi v prihodnost. Eminenci se zdi, da mora Cerkev na Slovenskem zdaj vse svoje sile usmeriti k utrjevanju družine, saj zdrava, uspešna in srečna družba temelji na zdravi, trdni družini. Ker se je lani v Sloveniji prvič po letu 1996 rodilo več ljudi ( 18.932), kolikor jih je umrlo (18.180), je to gotovo lepa spodbuda. Ko je po osamosvojitvi število samomorov v Sloveniji padlo, je Lojze Peterle to pripisal uspehu Demosove vlade, zdaj pa tega razveseljivega podatka še nihče ni povezal z uspešnim vladanjem Janeza Janše.

Pokrajine
Vlada je julija v javno razpravo poslala predlog za ustanovitev 14 pokrajin. Tedaj se je zdelo, da so se do številke dokopali s soglasjem vladnih strank. Tudi Nove Slovenije, ki zdaj predlaga le šest pokrajin, medtem ko sta SDS in SLS še vedno za 14 pokrajin, DeSUS pa, kot izrazito načelna stranka, za tisto število pokrajin, ki bi ga podprlo največ parlamentarnih strank. In kaj pravi opozicija? Socialni demokrati se pred volitvami ne želijo zameriti ‘terenu’, zato so tiho, medtem ko LDS in poslanci društva Zares trdijo, da je 14 pokrajin preveč. Slovenija bi si lahko privoščila tri pokrajine (Severovzhodno s Štajersko, Prekmurjem in Koroško, Osrednjo z Gorenjsko in Dolenjsko ter Jugozahodno s Primorsko in Goriško), prenesla bi jih od šest, kolikor predlaga NSi do največ osem, dobila jih bo pa 14.

Fasaderji
Skupina domoljubnih strokovnjakov za fasade je v soboto želela znanemu slovenskemu strokovnjaku za določanje meje s Hrvaško Jošku Jorasu pomagati, da bo njegova hiša končno dobila ustrezno pročelje. Fasaderji so bili sicer tudi člani civilne iniciative domoljubov, ki se v Sloveniji zavzema za patriotizem. Gotovo obstaja tudi povezava med patriotizmom in neurejeno fasado na hiši Joška Jorasa, vendar je hrvaški policisti niso najbolje razumeli. Domoljubov niso pustili do nedokončane hiše prek ‘očitno slovenske zemlje’, čeprav niso imeli pri sebi (še) nobenega orodja. Ker sta se na spornem ozemlju na srečo ravno v času fasaderskega pohoda znašli ekipi državne in zasebne televizije, smo si nezaslišano brezbrižnost hrvaških policistov do problematike Jorasove fasade lahko ogledali na poročilih. Brata Podobnik, ki sicer slovita po domoljubju, se na fasade verjetno ne spoznata dovolj, zato ju tokrat nismo videli na posnetkih.

Zvedavost
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je tudi ta teden sklical novinarje, da bi jim povedal, kakšna vprašanja je tokrat zastavil predsedniku socialnih demokratov. Dokler bodo Pahorjevi stranki v javnomnenjskih anketah namerili boljši rezultat kot SDS, njen predsednik pa bo bolj priljubljen od Janeza Janše, vprašanj zlepa ne bo zmanjkalo. Tokrat je Tanka v imenu poslanske skupine, stranke in njenega predsednika zanimalo, kaj misli o primernosti nedokazljivih trditev poslanca Antona Ropa, s katerimi je po mnenju SDS diskreditiral predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janšo. In zakaj jih ne obžaluje dovolj močno. Predvsem pa ne dovolj javno.

Objavljeno pod slovenija | | |