<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments on: Keynesianizem v Butalah</title>
	<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/31/keynesianizem-v-butalah/</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Wed, 03 Dec 2008 00:53:37 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>By: igor</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/31/keynesianizem-v-butalah/#comment-4401</link>
		<author>igor</author>
		<pubDate>Tue, 04 Sep 2007 14:40:42 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/08/31/keynesianizem-v-butalah/#comment-4401</guid>
		<description>Robert, enačenja "keynezijanci=gradualisti" po moje v članku ni. Sicer je zapisano "Spomnimo se besed naših gradualistov.", vendar to zaradi tega, ker pač določene gospode lahko opišeš z obema besedama, ker to pač so, nikakor pa seveda niso drugo zaradi prvega. Sicer pa imaš prav.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Robert, enačenja &#8220;keynezijanci=gradualisti&#8221; po moje v članku ni. Sicer je zapisano &#8220;Spomnimo se besed naših gradualistov.&#8221;, vendar to zaradi tega, ker pač določene gospode lahko opišeš z obema besedama, ker to pač so, nikakor pa seveda niso drugo zaradi prvega. Sicer pa imaš prav.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Robert</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/31/keynesianizem-v-butalah/#comment-4383</link>
		<author>Robert</author>
		<pubDate>Tue, 04 Sep 2007 06:22:44 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/08/31/keynesianizem-v-butalah/#comment-4383</guid>
		<description>Igor,
zelo dober prispevek, seveda je doktrinarne narave, kar samo po sebi ni slabo, čeprav res meče precej črno-belo luč na nekatere akterje, ki so angažirani na eni ali drugi strani razprave. Imam pa en konceptualen pomislek. V prispevku konceptualno izenačuješ keynezijanci=gradualisti, neoklasiki=antigradualisti. Zanesljivo linija gradualizem-(radikalne)spremembe ne gre po ločnici keynezianci-neoklasiki, ampak gradualizem bolj ali manj naključno (odvisno od razmer v posameznih državah)sovpada z zagovorniki ene ali druge strani. Ko greš nekoliko bolj konkretno v analizo dogajanj posameznih obodobij gospodarskega razvoja, črno-bele dihotomije a la trg-plan, gradualizem-torija skokov ipd., hitro razpadejo. Priporočam branje več kot 20 let stare knjige Guya Alchona, The Invisible Hand of Planning...</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Igor,<br />
zelo dober prispevek, seveda je doktrinarne narave, kar samo po sebi ni slabo, čeprav res meče precej črno-belo luč na nekatere akterje, ki so angažirani na eni ali drugi strani razprave. Imam pa en konceptualen pomislek. V prispevku konceptualno izenačuješ keynezijanci=gradualisti, neoklasiki=antigradualisti. Zanesljivo linija gradualizem-(radikalne)spremembe ne gre po ločnici keynezianci-neoklasiki, ampak gradualizem bolj ali manj naključno (odvisno od razmer v posameznih državah)sovpada z zagovorniki ene ali druge strani. Ko greš nekoliko bolj konkretno v analizo dogajanj posameznih obodobij gospodarskega razvoja, črno-bele dihotomije a la trg-plan, gradualizem-torija skokov ipd., hitro razpadejo. Priporočam branje več kot 20 let stare knjige Guya Alchona, The Invisible Hand of Planning&#8230;</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Pohar</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/31/keynesianizem-v-butalah/#comment-4203</link>
		<author>Pohar</author>
		<pubDate>Fri, 31 Aug 2007 12:52:33 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/08/31/keynesianizem-v-butalah/#comment-4203</guid>
		<description>Mislim, da je točno tako kakor pišeš.
Vsaj enkrat, da se ekonomska analiza prilega realnosti, ki jo vidimo ljudje, ki delamo v gospodarstvu.
Ob tem se sprašujem, kako lahko takile strokovnjaki celo življenje vegetirajo na univerzah.
Bi te pa prosil, če bi lahko nekaj napisal o slovenskih razvojnih agencijah in njihovih učinkih. Tu je zaposleno ogromno ljudi, ne vidim pa pri tem nikakršnega razvojnega učinka. Konec koncev je tudi to svojevrstno spodbujanje javne porabe in samo bog ve kdaj se bo končalo.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Mislim, da je točno tako kakor pišeš.<br />
Vsaj enkrat, da se ekonomska analiza prilega realnosti, ki jo vidimo ljudje, ki delamo v gospodarstvu.<br />
Ob tem se sprašujem, kako lahko takile strokovnjaki celo življenje vegetirajo na univerzah.<br />
Bi te pa prosil, če bi lahko nekaj napisal o slovenskih razvojnih agencijah in njihovih učinkih. Tu je zaposleno ogromno ljudi, ne vidim pa pri tem nikakršnega razvojnega učinka. Konec koncev je tudi to svojevrstno spodbujanje javne porabe in samo bog ve kdaj se bo končalo.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: igor</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/31/keynesianizem-v-butalah/#comment-4194</link>
		<author>igor</author>
		<pubDate>Fri, 31 Aug 2007 09:44:07 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/08/31/keynesianizem-v-butalah/#comment-4194</guid>
		<description>Dejansko vse. Drugo seveda je, ali bi nekdo pri zdravi pameti ta ukrep predlagal, pa ne glede na to ali se ima za keynesianca ali kaj drugega. Podobno početje je za določena obdobja zabeleženo za precej evropskih držav (glej A. Alesina in R. Perotti: "Fiscal policy in good and bad times"). Podobne značilnosti fiskalne politike imamo tudi pri nas. V UMAR-jevih Ekonomskih izzivih imaš na str. 57 graf, ki lepo kaže, da je fiskalna politika vedno povečevala javno porabo, ko je bila gospodarska rast nadprovprečna in jo zmanjševala njeno rast, ko je bila podpovprečna. Seveda lahko še enkrat ponovimo tvoj argument, da v nobenem čistem keynesianskem tekstu kaj podonega ni priporočeno, vendar je v realnosti to posledica ekonomske politike, ki temelji na sistrmatični uporabi diskrecijskih ukrepov takrat, ko se vladi zdi to najbolj primerno. Slednje pa je nedvomno rezultat uporabe dotične ekonomske šole v praksi. Sploh pa, saj sem na koncu napisal, da tekst vsebuje nekaj pretiravanj.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Dejansko vse. Drugo seveda je, ali bi nekdo pri zdravi pameti ta ukrep predlagal, pa ne glede na to ali se ima za keynesianca ali kaj drugega. Podobno početje je za določena obdobja zabeleženo za precej evropskih držav (glej A. Alesina in R. Perotti: &#8220;Fiscal policy in good and bad times&#8221;). Podobne značilnosti fiskalne politike imamo tudi pri nas. V UMAR-jevih Ekonomskih izzivih imaš na str. 57 graf, ki lepo kaže, da je fiskalna politika vedno povečevala javno porabo, ko je bila gospodarska rast nadprovprečna in jo zmanjševala njeno rast, ko je bila podpovprečna. Seveda lahko še enkrat ponovimo tvoj argument, da v nobenem čistem keynesianskem tekstu kaj podonega ni priporočeno, vendar je v realnosti to posledica ekonomske politike, ki temelji na sistrmatični uporabi diskrecijskih ukrepov takrat, ko se vladi zdi to najbolj primerno. Slednje pa je nedvomno rezultat uporabe dotične ekonomske šole v praksi. Sploh pa, saj sem na koncu napisal, da tekst vsebuje nekaj pretiravanj.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Jure</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/31/keynesianizem-v-butalah/#comment-4186</link>
		<author>Jure</author>
		<pubDate>Fri, 31 Aug 2007 07:32:14 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/08/31/keynesianizem-v-butalah/#comment-4186</guid>
		<description>"Saj je to najlepši in najčistejši keynesianski ukrep, ki smo jih imeli v Sloveniji. "

spodbujanje javne porabe v času (nadpovprečne) gospodarske rasti? Kaj ima to s keynezijanstvom?</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>&#8220;Saj je to najlepši in najčistejši keynesianski ukrep, ki smo jih imeli v Sloveniji. &#8221;</p>
<p>spodbujanje javne porabe v času (nadpovprečne) gospodarske rasti? Kaj ima to s keynezijanstvom?</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
