Janez Janša je mož beseda. Napovedal je, da bo Antona Ropa tožil, če se ta ne bo javno opravičil za obtožbe, ki jih je izrekel glede njegovega domnevnega dogovarjanja z Ivom Sanaderjem o incidentih v Piranskem zalivu. Postavil mu je rok, ki se je iztekel 4. julija. Opravičila ni dočakal, Rop se ni pustil ustrahovati. Zdaj je zadeva Janša proti Ropu v rokah odvetnice Nine Zidar Klemenčič, ki je na ljubljanskem okrožnem sodišču danes vložila civilno tožbo premiera proti bivšemu premieru zaradi izjav o telefonskih pogovorih prvega (ko še ni bil premier) s sosednjim premierom.

Ropova izjava, da je Sova prestregla telefonske pogovore, v katerih sta se Janša in Sanader pred volitvami 2004 dogovarjala o znamenitih ‘pomorskih incidentih’, se je medtem uvrstila med nesmrtne. Znameniti stavek, ki ga je po telefonu 18. junija povedal Anton Rop, se je glasil: ‘Onadva sta se torej pogovarjala, kdaj bo kakšen incident v Piranskem zalivu.’ Pred tem smo lahko slišali Ropovo izjavo, kako so pogovori potekali o tistem, ‘kva so že, incidenti u Piranskem zalivu, ko je hrvaška vlada direkt dajala direktive, kdaj naj bo incident in kako, tik pred volitvami.’

Janša s tožbo zaradi nedopustnega posega v čast in dobro ime od Ropa zahteva javni umik te izjave in javno opravičilo na posebej v ta namen sklicani tiskovni konferenci.

Rop je tožbe vesel, ker bo lahko pred sodiščem in z njegovo pomočjo dokazal resničnost izjav, za katere Janša trdi, da so neresnične.

Ali je lahko s tem, da bo zadeva obravnavana pred sodiščem, kjer je načeloma treba govoriti resnico, zadovoljen tudi sosednji premier?

Še vedno je pred nami le kup vprašanj in malo ali nič odgovorov. Zakaj se je Janša odločil vložiti tožbo s skoraj dvomesečno zamudo in dan po tem, ko je očitno za ‘haaški koncept’ reševanja mejnih sporov s Hrvaško izgubil večinsko podporo parlamentarnih strank, še zlasti pomembno podporo SD, stranke zdaj toženega Ropa? Je prav na dan obelodanitve tožbe Janši običajno naklonjeni tednik po golem naključju objavil, da menda/morda/sliši se/pravijo, da pa na Sovi nemara vendarle obstajajo dokumenti, po katerih pa nihče noče vprašati, ker Janšo  razbremenjujejo? Kaj bo čez nekaj dni pred parlamentarno komisijo povedal bivši direktor Sove Iztok Podbregar? Bo povedal vsaj toliko, da bi bilo mogoče končno najti dokumente ali ovreči možnost, da so sploh kdaj obstajali? Kaj bi pomenila njihova javna objava? So v Sovi prisluškovali brez dovoljenja predsednika pristojnega sodišča?

In tako naprej. Je pa zdaj že skoraj zanesljivo, da se bo Sovin rep vlekel za predsedujočim EU, slovenskim premierom Janezom Janšo, tudi po Bruslju in drugih evropskih prestolnicah. Čeprav bi sodišče zadevo obravnavalo prednostno, bi bilo namreč najbrž dovolj, če bi bil iz tega ali onega razloga preložen en sam narok, da bi se zadeva zavlekla v leto 2008.

Ko bo Janša s pravosodnim ministrom Lovrom Šturmom in drugimi iz vladne komisije lahko nazdravil na prvo obletnico raziskovanja nepravilnosti v Sovi.

Objavljeno pod slovenija | | |