Ta teden se je začel z dvema prijetnima novicama. Vlada je na dopisni seji sklenila, da nedavno sprejeti zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (pidov) velja tudi za Zavarovalnico Triglav, ki mora zaradi tega do konca tedna začeti vse postopke za uvrstitev delnic Triglava na borzo. Druga novica je, da je NLB objavila prospekt za javno ponudbo delnic, v katerem vlagateljem ponuja 327.733 novih delnic po 307 evrov za delnico (gre za 4.3% novih delnic).

Novica glede Triglava je prijetna zato, ker bo vlada na ta način končno omogočila začetek privatizacije Triglava in transparentnega trgovanja z delnicami Triglava na borzi (po zakonu najkasneje do konca januarja 2008). Vlada se je sicer odločila, da bo še naprej vsaj četrtinsko lastniško obvladovala Triglav, toda kotacija na borzi bo po eni strani omogočila poiskati prave lastnike Triglavu in prenesla odgovornost za aktivno upravljanje na zasebni sektor, po drugi pa dala možnost transparentnega izstopa majhnim delničarjem po tržni ceni.

Novica glede NLB pa je prijetna zato, ker se je največji lastnik odločil za (pol)odprto javno ponudbo delnic, pri čemer imajo v prvem krogu prednost obstoječi delničarji, v drugem krogu pa morebiti tudi ostali interesenti. S to dokapitalizacijo bo NLB prišla do 100 milijonov evrov svežega kapitala, ki naj bi ga uradno izkoristila za svoje strateške naložbe v tujini. Resnici na ljubo, si NLB s to vsoto svežega kapitala pri kapitalskem širjenju v tujini ne bo mogla kaj prida pomagati, saj bi za resne nakupe potrebovala vsaj med petsto milijonov in eno milijardo evrov. Ta dokapitalizacija bo NLB pomagala le k zmanjšanju svoje kapitalske izpostavljenosti, saj njena kapitalska ustreznost do sedaj ni bila ustrezna in je Banka Slovenije še pod vodstvom Mitje Gasparija od NLB zahtevala, da sprejme ukrepe za njeno izboljšanje. Kljub temu, da torej ta dokapitalizacija za NLB ne pomeni resnega preboja glede njene razvojne strategije, je koristno vsaj to, da omogoča menedžmentu bolj miren spanec.

No, slaba novica pa je ta, da delnice NLB še naprej ne bodo kotirale na borzi in bo NLB še naprej ujeta med enega nepravega in nekaj zasebnih lastnikov, kar pa zaradi večinskega deleža nepravega lastnika države ne vodi niti k izbiri prave menedžerske in nadzorne ekipe niti k oblikovanju bolj ambiciozne poslovne politike banke. Naj spomnim na to, da konkurenca NLB z agresivno poslovno politiko še naprej vztrajno krade njen tržni delež na domačem trgu in da donosnost NLB ostaja še naprej precej šibka glede na konkurenco.

Pomembni pa sta vsaj še dve dejstvi. Prvič, razpis za prodajo skoraj polovice Telekoma, javna ponudba za (pol)odprto dokapitalizacijo NLB, kotacija Zavarovalnice Triglav na borzi, morebitni skorajšnji začetek privatizacije NKBM ter pogovori o modernizaciji slovenskih železnic prek javno zasebnega partnerstva kažejo, da utegne ta vlada narediti izjemno pomembne (thatcherjanske) premike pri privatizaciji državnih podjetij. Rekel sem – utegne. Prav tako se namreč utegne zgoditi, da se bo pri sami operativni izvedbi teh privatizacij spet zalomilo. Kajti do sedaj vladi v tem mandatu razen prodaje Slovenske industrije jekla ni uspelo izpeljati še nobenega postopka do konca. Vedno se ji zalomi pri detajlih, zaradi česar padejo celi postopki še pred začetkom izvedbe. Pri tem se zastavlja vprašanje ali gre – tako kot pri našem tožilstvu in sodstvu – samo za nesposobnost ali pa za namerne obstrukcije. Rekel bi, da gre za oboje.

In drugič, očitno je, da se je vladi začelo muditi s privatizacijo, kar kažejo tudi pospešene prodaje deležev Kada in Soda (večinoma podjetjem, povezanim z menedžmentom). Razlog za to hitenje je lahko podoben kot pri Rusih, ko so se po drugi svetovni vojni morali umakniti iz zahodnega dela Nemčije in so praktično odmontirali in s seboj odpeljali vse, kar je bilo vrednega (tudi cele tovarne). Očitno je, da je vlada na podlagi anket javnega mnenja dojela, da se njen čas izteka, zato noče pustiti naslednji vladi nobenih vzvodov za obvladovanje gospodarstva (in s tem moči politične elite). Hkrati pa poskuša precejšnji del do sedaj s strani države neposredno ali posredno obvladovanih podjetij odsvojiti v roke sedanjim oblastnikom prijaznim fizičnim osebam oziroma pri tem vsaj pobrati svoj zasebni »davek« v obliki provizij.

Lahko pa se seveda tudi motim in je ta vlada pobrala vso modrost in drznost Maggie Thatcher iz 1980. let in privatizacijo izvaja izključno z namenom, ker hoče povečati učinkovitost našega gospodarstva. Verjemite, kar hočete. Meni je všeč, da se privatizacija dogaja, ker je to dobro za dolgoročno učinkovitost in konkurenčnost našega gospodarstva. In da čas, ki smo ga s kolegi neplačano investirali v delo v vladnem strateškem svetu za gospodarstvo ter odboru za reforme ni šel popolnoma v nič.

Objavljeno pod slovenija | | |