Nadzorni svet Petrola se namerava seznaniti s pogovori o povezavi z Istrabenzom, so potrdili v Petrolu. Do leta 2004 sta bili ti dve podjetji največja tekmeca na naftnem trgu, še zmeraj sta konkurenta na trgu z električno energijo in plinom. Z maloprodajo naftnih derivatov se je Istrabenz prenehal ukvarjati leta 2004, ko je svoj 50-odstotni lastniški delež v hčerinski družbi OMV Istrabenz s 25-odstotnim deležem na slovenskem naftnem trgu prodal Avstrijcem.

Petrol je s približno 75-odsotnim tržnim deležem še zmeraj največji trgovec z naftnimi derivati v Sloveniji. Če se bo z Istrabenzom povezal še na področju proizvodnje električne energije in plina, bodo potrošniki še pri elektriki in predvsem plinu imeli manj izbire, kot je imajo zdaj. Na trgu z električno energijo ima sicer holding Slovenske elektrarne podobno prevladujoč položaj kot Petrol pri oskrbi z naftnimi derivati, vendar ima Istrabenz na podlagi odločitve vlade pogodbo, da lahko do leta 2009 prodaja 40 odstotkov električne energije iz JE Krško. Petrol, ki se je pred tremi ali štirimi leti enako kot Istrabenz zanimal za nakup državnega deleža v ljubljanski toplarni in trboveljski termoelektrarni, ima v lasti manjše industrijske elektrarne. S podjetjem za trgovanje z električno energijo, ki ga je ustanovil skupaj z Avstrijci, ni uspel, zaradi tega je pri trgovanju z električno energijo bistveno manj uspešen kot Istrabenz. Vseeno pa je eden od redkih ponudnikov.

Pri oskrbi s plinom na lokalni ravni sta Petrol, ki ima 21 koncesij za oskrbo v občinah, in Istrabenz, ki je 90-odstotni lastnik Plinarne Maribor, zdaj prav tako konkurenta. Petrol je hkrati s 27-odstotnim deležem eden največjih lastnikov družbe Geoplin, ki je glavni dobavitelj zemeljskega plina v Sloveniji. Petrol in Istrabenz sta prav tako konkurenta na trgu utekočinjenega naftnega plina in industrijskih plinov v Sloveniji.

Če bosta energetske dejavnosti, razen trgovanja in skladiščenja naftnih derivatov, res prenesla na skupno podjetje, bodo potrošniki zlasti pri nakupu plina imeli še manj izbire kot zdaj. Ker se cene električne energije in zemeljskega plina za gospodinjstva po prvem juliju letos oblikujejo prosto, jih torej vlada neposredno oziroma posredno ne določa in nadzira več, je konkurenca edino zagotovilo, da končni potrošnik ne plačuje monopolistične cene. Da bo o tej povezavi, če se bodo zanjo dogovorili, odločal urad za varstvo konkurence, glede na njegove dosedanje odločitve ni zagotovilo, da potrošnik ne bo na slabšem. Povezave pa brez soglasja oblasti ne more biti, saj sta paradržavna sklada Kad in Sod med največjimi lastniki Petrola in Istrabenza.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |