Japonski premier Šinzo Abe je že po letu dni vladanja v velikih škripcih. V času njegovega vladanja je namreč podpora liberalno-demokratski stranki padla na daleč najnižjo raven in znaša le še 20 odstotkov. Ob imenovanju septembra lani je imel 60-odstotno podporo. Opozicijska demokratska stranka je liberalno-demokratsko stranko na julijskih volitvah predstavnikov zgornjega doma parlamenta gladko porazila. Abejevi predhodniki so ob takšnih porazih brez oklevanja odstopili, Abe tovrstne zahteve odločno zavrača. “Izvesti je treba reforme, svoje dolžnosti kot predsednik vlade še zmeraj moram izpolniti,” se brani.

Podporo volivcev je zgubil predvsem s škandali ministrov, zaradi katerih so postale vprašljive njegove sposobnosti za vodenje vlade. Minister za zdravje je januarja recimo dejal, da so ženske “stroji za rojevanje otrok”, minister za kmetijstvo je maja zaradi škandala naredil samomor, obrambni minister je moral odstopiti zaradi izjave, da se bombardiranju Hirošime in Nagasakija z atomsko bombo ni bilo mogoče izogniti, ker je končalo drugo svetovno vojno. Japonci so nezadovoljni tudi z Abejevo politiko na pokojninskem področju, vse večjih razlik pri razvoju regij, ko se država pobira iz dolgotrajne gospodarske recesije, predvsem pa svojih ukrepov v primerjavi s karizmatičnim predhodnikom Juničirom Koizumijem ne zna ustrezno predstaviti javnosti.

Šinzo Abe namerava Japonce prepričati, da je sposoben vladati z rekonstrukcijo vlade, ki jo je napovedal za ta ponedeljek, 27. avgust, istočasno namerava kot predsednik zamenjati tudi nekaj ključnih ljudi v stranki. Japonski premier lahko vztraja na čelu vlade predvsem zaradi tega, ker ima njegova koalicija v vplivnejšem spodnjem domu še zmeraj tričetrtinsko večino. Opozicijska demokratska stranka, ki ima zdaj večino v spodnjem domu parlamenta, pa lahko zavlačuje pri sprejamanju zakonov, ki jih predlaga Abejeva vlada. V stranki je kar nekaj ključnih ljudi prepričanih, da bi moral Abe prepustiti vodenje vlade nekomu drugemu, vendar mu uradno tega nihče noče predlagati. Nihče se noče izpostaviti kot “njegov grobar”.

Sourednika The Oriental Economist Report Richard Katz in Peter Ennis sta v Foreign Affairs zapisala, da je Abejev predhodnik Juničiro Koizumi septembra lani ob upokojitvi zapustil velike čevlje. Abe mora živeti s pričakovanji, ki jih je ustvaril njegov predhodnik.

Koizumi as prime minister was a charismatic, iron-willed maverick and a loner; Abe is a staid and collegial pragmatist who, at the relatively young age of 52, may have a harder time imposing his will on the bureaucracy and the LDP. As prime minister, Koizumi focused on political and economic reform; he defined the latter narrowly, mostly as reducing the state’s role in the economy. Abe, on the other hand, seems intent on emphasizing foreign policy and conservative domestic social issues, such as giving Japanese youths a more “patriotic” education.

Časnik Time je decembra lani napisal, da se je eden najbolj spodbudnih političnih dogodkov leta 2006 zgodil 8. oktobra, ko je nov predsednik japonske vlade Šinzo Abe v Pekingu izstopil iz letala.

Relations between China and Japan were at their lowest ebb in decades, largely because Abe’s predecessor Junichiro Koizumi had repeatedly visited the Yasukuni Shrine, which honors Japan’s war dead, including 14 Class-A war criminals. Abe’s momentous trip to China broke a political stalemate between Asia’s two leading powers and portended closer economic and diplomatic ties between these historical rivals.

Yet Abe’s boldness abroad hasn’t been matched at home, where doubts over his zeal for reform are wrecking his approval ratings. Conceivably, Abe may try to energize his conservative base by visiting Yasukuni himself—a move that would anger China and South Korea, making it even harder to forge a unified strategy for dealing with North Korea and its nuclear weapons. Will he resist the allure of nationalism? “Abe likes to say: ‘There is a strong point that I have,’” says Hiroshige Seko, the cabinet’s top spokesperson. “‘I tend to be perceived as softer than I am.’” In 2007, Japan—and the world—will discover just how strong Abe is.

Objavljeno pod svet | | |