Namesto z denarjem ali kartico je v nekaterih trgovinah v tujini, zlasti v ZDA, mogoče plačati račun s prstnim odtisom. Kupec, ki hoče tako plačevati, mora trgovcu prinesti osebno številko in številko bančnega računa, trgovec pa mora shraniti njegov prstni odtis. Od takrat je dovolj, da kupec na napravo v velikosti računalniške miške pri blagajni samo položi prst, da ta odčita njegov prstni odtis. Na podlagi prstnega odtisa računalnik ugotovi, kdo je imetnik računa in z njega pobere denar za plačilo računa. Tehnologijo za plačevanje s prstnim odtisom v Evropi razvijajo in prodajajo v glavnem majhna in srednja podjetja v Nemčiji.

Prstni odtis sodi med biometrične podatke. Med biometričnimi podatki, ki so zdaj v uporabi za identifikacijo ljudi, je prstni odtis največ v uporabi. Uporablja se v 40 odstotkih primerov. Približno 30-odstotni delež ima elektronska fotografija. Enako hitro kot tehnologije za uporabo prstnega odtisa in drugih biometričnih podatkov za identifikacijo razvijajo podjetja, zlikovci razvijajo tehnologije za njihovo krajo. Za prstni odtis so na primer že ugotovili, kako ga je mogoče uliti, da stroj ne zazna goljufije. Ukrasti in zlorabiti ga je mogoče enako kot številko in kodo od kreditne in plačilne kartice. Tudi pri prepoznavanju obraza na podlagi elektronske fotografije je še precej pomanjkljivosti.

V nemškem podjetju Bitkom kljub temu ocenjujejo, da bo vrednost trga za biometrične tehnologije v Nemčiji do leta 2010 porasla na 300 milijonov evrov. Lani je bil vreden 120 milijonov evrov. Povečanje uporabe biometrične tehnologije pričakujejo predvsem v bančništvu in maloprodajnih trgovinah. Bimetrična tehnologija menda omogoča tudi preverjanje identitete pri plačilih prek svetovnega spleta. Opremo za uporabo biometrične tehnologije po podatkih Bitkoma proizvaja in razvija okrog 100 nemških podjetij.

Povpraševanje po teh tehnologijah je v veliki meri odvisno od odločitev politike. Zaradi uporabe v javnem sektorju je delež biometrije v ZDA precej večji kot v Evropi, vrednost tega sektorja tam dosega 0,05 odstotka BDP. Svetovni promet biometričnih podjetij se bo od 1,8 milijarde evrov v letu 2006 do leta 2010 predvidoma dvignil na 4,8 milijarde evrov. Poleg prstnih odtisov med biometrične podatke sodijo še elektronske fotografije, prepoznava glasu, očesne šarenice in mrežnice.

Peter Hustinx, evropski varuh za varstvo podatkov, pri uporabi biometričnih podatkov opozarja na previdnost. Ta tehnologija se naglo razvija, zaradi tega po njegovih besedah ni mogoče ugotoviti vseh posledic in povsod zagotoviti enakih standardov pri obravnavi osebnih podatkov.

Slovenija je pred letom dni začela izdajati potne liste, ki vsebujejo čip z biometričnimi podatki o imetniku. Biometrične podatke o državljanih EU bodo vnesli tudi v nov schengenski informacijski sistem.

Objavljeno pod znanost in tehnologija, gospodarstvo | | |