V Prekmurju je dišalo po Ljubljani
milan, sreda, 22. avgust 2007Informacija, da je prestolnica s pomočjo državnega protokola vzela Prekmurcem še tisto, kar imajo najraje, se pravi gibanico, me je skoraj dotolkla. Še posebno grozno pa je, da se je to zgodilo prav na dan združitve prekmurskih Slovencev, ki ga obhajamo kot praznik, čeprav vsi vemo, da to ni, ker se za praznike pač ne dela. Na državni televiziji niso o tem črhnili niti besedice. Še dobro, da imamo komercialko, ki nam je o tem pripravila temeljit prispevek.
Prekmurci smejo 17. avgusta pripraviti proslavo, ki jo potem prvi program slovenske televizije ponese širom države do vseh srečnih odjemnikov električne energije s teve sprejemniki. Po proslavi je treba nastopajoče in povabljene seveda primerno pogostiti ter jim na mizo postaviti res najboljše. Navsezadnje so si proslavo ogledali premier in ministri, pa poslanci in gospodarstveniki, za kulturnike se pa tako ve, da obožujejo proslave.
Denar za proslavo in pogostitev prispevamo vsi državljani, ki plačujemo davke, zato je treba s tem denarjem ravnati preudarno. In glej ga zlomka, na javnem natečaju, s katerim so izbrali najboljšega ponudnika za pogostitev, je bil prekmurski podjetnik kar za 130 odstotkov dražji od ljubljanskega. Za enako pogostitev in oba sta ponudila tudi zaščiteno gibanico. Razlika je bila menda le v tem, da ima prvi za pripravo gibanice potreben certifikat, drugi pa naj bi jo pripravljal kar brez ustreznih papirjev.
V Prekmurju so ogorčeni, češ kako je mogoče, da je država naročila gibanico pri proizvajalcu brez certifikata. Mar ni prav država tista, ki mora najbolj paziti, pri komu kaj naroča in kako spoštuje predpise, ki jih sama določa? Še sreča, da Prekmurci, ki so se udeležili pogostitve, niso vedeli, od kod je prišla gibanica.
Do nas pa je prišla informacija, da bodo pogostitev po proslavi, s katero bomo 15. septembra obhajali dan vrnitve Primorske k matični domovini, menda poskrbeli prekmurski gostinci. Tisti, ki imajo seveda certifikat za prekmursko olivno olje, škampe, brancine in ostale morske dobrote …
Objavljeno pod opilki | 
| 
|
Meni pa ni jasno, zakaj je sploh treba pripravljati pogostitve po proslavah. Nekoč, v svinčenih časih, smo šli na proslavo in nato domov. Se načrtovalci proslav, ki so (baje) namenjene ljudstvu , bojijo, da razen premiera in ministrov ter njihovih soprog na proslavah ne bi bilo ljudstva, če ne bi bilo pogostitev?
Kaj niso bili Prekmurci kot slavljenci veseli, da so jim enkrat Ljubljančani tudi kaj prinesli, četudi ljubljansko “prekmursko” gibanico?
Priprava Prekmurske gibanice ni omejena le na Prekmurje ali širše geografsko območje, ampak jo lahko pod to označbo izdeluje in
prodaja vsak, ki spoštuje predpisan recept in za to pridobi certifikat ter s tem pravico do uporabe zaščitnega znaka.
Brošura Slovenski zaščiteni posebni kmetijski pridelki oziroma živila na spletni strani ministrstva za kmetijstvo:
http://www.mkgp.gov.si/fileadm.....ni2006.pdf
@darja
To je res, vendar mora dobiti certifikat skupine, ki je uveljavila zaščito nad posebnim proizvodom. Zadeva v Sloveniji je precej klavrna, saj gre praviloma za ljubiteljska društva, ki delujejo voluntersko in pričakujejo, da jih financira država. Dotično društvo je še posebej “nekomercialno”. Gostilničar, ki je stregel na državni proslavi ni uspel pridobiti tega certifikata tudi po zaslugi neprofesionalnosti tega društva. Čeprav gre pri zaščiti posebnih proizvodov za hvalevredno početje, stvari tržno še dolgo ne bodo funkcionirale.