Avtobusne vozovnice so predrage, ljudje bi se več vozili z avtobusom, če bi bile cenejše, pravijo na združenju za promet pri gospodarski zbornici. Pred dnevi so ministrstvu za promet poslali že drugi poziv, naj vlada poveča subvencije avtobusnim podjetjem. Na enak junijski poziv prometno ministrstvo ni odgovorilo, pravijo na združenju.

Težave slovenskih avtobusnih prevoznikov v javnem cestnem potniškem prometu niso nove. Število potnikov jim upada že več let, nobena vlada do zdaj se problema javnega potniškega prometa ni resno lotila. Objavljenih je sicer bilo kar nekaj predlogov, kako ta sektor postaviti na noge in javni potniški promet narediti bolj atraktiven, vendar nobena oblast do zdaj ni zmogla določiti niti linij, ki so zaradi povezav z občinskimi in upravnimi središči nujne, kaj šele, da bi pripravila usklajene vozne rede, da potnik za potovanje recimo od Postojne do Raven ne bi porabil ves dan. Prav tako niso poskrbeli za enotno elektronsko vozovnico, da bi potnik z njo lahko sedel na avtobus katerega koli prevoznika, vmes pa po potrebi uporabil še vlak.

Avtobusni prevozniki niti priložnosti, ki se jim ponudijo same, kot kaže ne izkoristijo. Nizokocenovni letalski prevoznik Wizzair že leto dni leti med Ljubljano in Brusljem, ker takšne letalske povezave do Zagreba ni, hrvaška nacionalna letalska družba pa je draga, z Wizzairom leti vse več Hrvatov. Eden izmed njih mi je pred kratkim povedal, da bi te te Hrvati uporabljali še več, če bi imeli redno avtobusno povezavo od ljubljanskega letališča do Zagreba. Slovenski avtobusni prevozniki v javnem potniškem prometu tega povpraševanja očitno še niso odkrili.

Priznati je sicer treba tudi, da v Sloveniji ljudi ni lahko privabiti na avtobus. Večina bi se peljala z lastnim avtomobilom, četudi bi bile avtobusne povezave ugodnejše in boljše. Dejstvo je, da je avto pri nas statusni simbol. Vendarle pa bi prevozniki pridobili kakšnega potnika več, če bi izboljšali ponudbo. Predvsem za upokojence bi bila recimo dobrodošla novost, če bi na postaji ob nakupu vozovnice podobno kot na letališču lahko oddali večjo prtljago in jim zanjo do konca potovanja ne bi bilo več treba skrbeti. Problem je tudi, da avtobusni prevozniki zaradi majhnega števila potnikov ne uporabljajo avtoceste, ampak obvozijo vse manjše kraje, zato vožnja od Ljubljane do Maribora po ovinkastih cestah traja tudi tri ure. Mene vožnja na takšnih relacijah prav zaradi tega odbija, četudi bi za vozovnico plačala bistveno manj, kot plačam za bencin in cestnino do Maribora, ne bi sedla na avtobus.

Na združenju za promet pri gospodarski zbornici priznavajo, da je cena le eden od dejavnikov, na podlagi katerih se ljudje odločijo za vožnjo z avtobusom. Morda bi prevozniki ob čakanju na odgovor vlade vendarle poskusili pridobiti potnike s hitrejšimi linijami in z izboljšanjem ponudbe, z drobnimi pozornostmi, akcijami. Ne trdim, da je to čudežni recept, ugotavljam pa, da so v drugih panogah takšni marketinški prijemi uspešni.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |