Ušli smo mu za las. V sredo dopoldne po lokalnem času smo odleteli iz Lime, zvečer je južni del Peruja stresel hud potres. Šele na ljubljanskem letališču, po 20 urah potovanja, smo od svojcev, ki so nas pričakali, izvedeli, da je umrlo več kot 300 ljudi. Imeli smo res veliko srečo, saj smo z nedelje na ponedeljek prespali v mestu Pisco, kjer je precej vernikov umrlo v cerkvi, ki jo je porušil potres. V nedeljo zvečer so pred njo domačini še sproščeno plesali.

Da so potresi v Peruju pogosti, obiskovalca vsakič, ko stopi v javno stavbo, opozori bela nalepka z zeleno črko S in napisom Tukaj je seizmografsko varno območje. Kjer je ta nalepka, je mesto, kamor je treba takoj stopiti, ko pride do potresa. Ker je Peru revna država, večina domov ni potresno varno grajenih. Takšno gradnjo si lahko privošči le peščica bogatašev.

Zaradi potresov v Peruju prevladujejo nizke zgradbe

Stoplnice smo videli le v premožni četrti Lime Miraflores

V mestu Arequipa potres znamenitemu samostanu Santa Catalina pred leti ni prizanesel, nanj še zmeraj spominjajo razpoke, dovolj trdno je dograjena le jezuitska cerkev

Pročelje jezuitske cerkve v Arequipi

Mesto Nasca je potres porušil pred 15 leti. Takrat so ostali celi le akvadukti, ki so bili dograjeni pred 2500 leti.

Od 36 akvaduktov jih v Nasci danes deluje še 24. Brez njih ne bi bilo polj, na katerih za 50 tisoč prebivalcev mesta pridelujejo hrano. Vodo za njihovo namakanje dobivajo z Andov.

Zanimivo je, da naskaška kultura pred 2500 leti svojih bivališč ni dogradila tako trdno kot akvadukte. Ker so uporabljali preporosto opeko, kamna na tem območju namreč ni, so se do danes ohranile le ruševine.

Objavljeno pod življenje s slogom, svet | | |