Until we meet again, may God bless you as he has blessed me
jure, četrtek, 16. avgust 2007Če bi bil Elvis Presley danes še živ – o čemer nekateri še danes niti malo ne dvomijo – bi imel dvainsedemdeset let, tako pa je mrtev že točno trideset. let. Da je imel izvrsten občutek za timing, ne gre dvomiti: tako kot se je pojavil točno v pravem trenutku pred malenkost več kot petdesetimi leti, je znal tudi umreti v pravem trenutku. 16. avgust je namreč vrhunec sezone kislih kumaric, zato ga nobeno občilo niti pri nas ne more pustiti pri miru. Kako bi ga le, ko pa je ravno pravi trenutek za obujanje nostalgične preteklosti, ko je bilo vse še lepo, nedolžno in pristno, kot je bila subkultura rock’n'rolla in kasneje rocka, ki jo je pomagal sprožiti, na vrhuncu.
Objavljeno pod kultura in šolstvo |
|
| 1 odziv »
Brez mene, spoštovani nadškof Franc Kramberger!
vojko, četrtek, 16. avgust 2007Brez mene, spoštovani nadškof in metropolit Franc Kramberger!
Tedanja oblast je brez sodne obravnave ubijala in morila nedolžne, ne oziraje se na narodnost, državljanstvo ali vero. To je sad komunizma, nacizma in fašizma. Tako majhen narod smo, pa imamo na sebi tako velik madež, največji madež v Evropi.
Ni me bilo tam, na srečo - ne na eni ne na drugi strani - niti nikogar od mojih prednikov in s temi poboji nimam ničesar. Ne razumem torej, zakaj kot delu naroda, ki mu po naključju pripadam, tudi meni pripisujete ‘največji madež v Evropi’. Pa tudi če bi kdo izmed mojih bil tam, na kateri koli strani že, ne bi razumel, zakaj ta madež, očitno torej krivdo za zločin, malate na cele generacije, ki s tem nimajo ničesar. Ne razumem, česa so krivi tisti, katerih predniki so bili bodisi žrtve bodisi rablji bodisi ukazodajalci.
Objavljeno pod slovenija |
|
| 12 odzivov »
Janša je pokopal slovensko desnico
jože p. damijan, četrtek, 16. avgust 2007Zadnja številka Economista v uvodni temi »Is America turning left?« govori o tem, kako Bushevo predsedovanje v ZDA postaja tragična zgodba o nezaželenih posledicah. Tako v zunanji kot notranji politiki. Bush mlajši je bil pospremljen z velikimi upanji ameriške desnice, kako bo na novo utrdil dominantno vlogo ZDA v svetu in kako bo v ameriški družbi utrdil konzervativne vrednote ter nadvlado republikancev. Vendar se mu je ponesrečilo. Popolnoma. V zunanji politiki je, kljub bleščečim vojaškim zmagam, zgolj zasejal kaos na »demokratiziranih področjih« ter samo še bolj militariziral odpor nerazvitega dela sveta do ameriške hegemonije, hkrati pa je izgubil najbolj zveste evropske zaveznike in simpatije mednarodne javnosti. V notranji politiki pa je z nesmiselnim kulturnim bojem (nasprotovanje splavu in gejevskim porokam, nasprotovanje raziskovanju zarodnih celic in nasprotovanje univerzalnemu zdravstvu), s kratkovidno ekonomsko politiko (znižanje davčnih stopenj za bogate, povečanje izdatkov za oboroževanje ter posledično nagrmadenje ogromnega proračunskega deficita) ter nekompetentnostjo (Katrina), kronizmom (Rumsfeld, Libby) in ekstremizmom (Guantanamo) diskreditiral republikance kot verodostojne voditelje vrednostno prenovljene Amerike.
Objavljeno pod slovenija |
|
| 7 odzivov »





