<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments on: Evropa je lahko samo družba znanja</title>
	<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Fri, 09 Jan 2009 21:26:29 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>By: haribol</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-4369</link>
		<author>haribol</author>
		<pubDate>Mon, 03 Sep 2007 21:10:22 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-4369</guid>
		<description>Objavljeni članek je načelno zelo zanimniv, toda takoj pade v oko, da je le načelen. Veselilo bi me, če bi g. komisar dr. Janez Potočnik v komentarju opisal tudi praktičen del zadeve, ki bi povedal kaj in kako to zadeva posameznega raziskovalca ali skupino. Konkretno to pomeni kako lahko pride posameznik ali skupina raziskovalcev do nujno potrebnih sredstev.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Objavljeni članek je načelno zelo zanimniv, toda takoj pade v oko, da je le načelen. Veselilo bi me, če bi g. komisar dr. Janez Potočnik v komentarju opisal tudi praktičen del zadeve, ki bi povedal kaj in kako to zadeva posameznega raziskovalca ali skupino. Konkretno to pomeni kako lahko pride posameznik ali skupina raziskovalcev do nujno potrebnih sredstev.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Polikarp</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-3964</link>
		<author>Polikarp</author>
		<pubDate>Sun, 26 Aug 2007 12:54:44 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-3964</guid>
		<description>mešanje megle na račun EU davkoplačevalcev to so tako imenovani skupni projekti. Na koncu  pa je  popolnoma neuporabna takih je 99% vseh projektov....</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>mešanje megle na račun EU davkoplačevalcev to so tako imenovani skupni projekti. Na koncu  pa je  popolnoma neuporabna takih je 99% vseh projektov&#8230;.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: elroy</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-3852</link>
		<author>elroy</author>
		<pubDate>Thu, 23 Aug 2007 15:25:16 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-3852</guid>
		<description>s takimi politiki kot so v delegirani v Bruselj je evropa lahko samo "pogrebna združba" za pokop naše civilizacije!</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>s takimi politiki kot so v delegirani v Bruselj je evropa lahko samo &#8220;pogrebna združba&#8221; za pokop naše civilizacije!</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: jože</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-3521</link>
		<author>jože</author>
		<pubDate>Wed, 15 Aug 2007 22:53:13 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-3521</guid>
		<description>Meni so pri vseh EU politikah še najbolj všeč konkurenčna in znanstvena. Prva ima zelo vidne učinke, glejte samo področje telekomunikacij pri nas po letu 2004. Druga pa nas s financiranjem skupnih evropskih projektov (Okvirni programi) na eni strani ter spodbujanjem znanstvene odličnosti s financiranjem najboljših znanstvenikov prek European Research Councila (ERC) vodi v smeri ameriške uporabnosti in odličnosti. Potrebujemo samo še skupno EU financiranje Evropskega tehnološkega inštituta.

Mislim, da je to prava pot k družbi znanja in inovativnosti. Če so seveda ZDA v znanstvenem in podjetniškem pomenu benchmark za oboje.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Meni so pri vseh EU politikah še najbolj všeč konkurenčna in znanstvena. Prva ima zelo vidne učinke, glejte samo področje telekomunikacij pri nas po letu 2004. Druga pa nas s financiranjem skupnih evropskih projektov (Okvirni programi) na eni strani ter spodbujanjem znanstvene odličnosti s financiranjem najboljših znanstvenikov prek European Research Councila (ERC) vodi v smeri ameriške uporabnosti in odličnosti. Potrebujemo samo še skupno EU financiranje Evropskega tehnološkega inštituta.</p>
<p>Mislim, da je to prava pot k družbi znanja in inovativnosti. Če so seveda ZDA v znanstvenem in podjetniškem pomenu benchmark za oboje.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: Igor Đ</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-3517</link>
		<author>Igor Đ</author>
		<pubDate>Wed, 15 Aug 2007 19:34:41 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-3517</guid>
		<description>Meni evropski raziskovalni prostor pomeni, da lahko sodelujem v mentorjevi raziskovalni skupini (Univerza v Celovcu) in smo vsi skupaj finansirani iz evropskega sklada.  Pri tem naš projekt za sredstva tekmuje skupaj s skupinami iz cele Evrope in večino konkurentov osebno ne poznam (tako da ni zamer, koga smo izrinili oziroma obratno).  Občutek imam, da se res premika v tej smeri a seveda (po evropsko) počasi.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Meni evropski raziskovalni prostor pomeni, da lahko sodelujem v mentorjevi raziskovalni skupini (Univerza v Celovcu) in smo vsi skupaj finansirani iz evropskega sklada.  Pri tem naš projekt za sredstva tekmuje skupaj s skupinami iz cele Evrope in večino konkurentov osebno ne poznam (tako da ni zamer, koga smo izrinili oziroma obratno).  Občutek imam, da se res premika v tej smeri a seveda (po evropsko) počasi.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: MMM</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-3496</link>
		<author>MMM</author>
		<pubDate>Tue, 14 Aug 2007 15:00:23 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-3496</guid>
		<description>Evropski paradoks je normalna posledica socijalno varovanega razvoja i sedanje demografije!  Drugacna je bila pot Nemcije do WW-II.  Mogoce ZDA strmi po tej poti vporabe tehnologije v ratne namene.  Japonska se ze mora bolj racionalno obnasati zaradi utesnjenosti na otoku.  Neznanka nadaljnega razvoja sta Kitajska in Indija.  Dolgcas pa ni zahvaljojoc internetu :-)</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Evropski paradoks je normalna posledica socijalno varovanega razvoja i sedanje demografije!  Drugacna je bila pot Nemcije do WW-II.  Mogoce ZDA strmi po tej poti vporabe tehnologije v ratne namene.  Japonska se ze mora bolj racionalno obnasati zaradi utesnjenosti na otoku.  Neznanka nadaljnega razvoja sta Kitajska in Indija.  Dolgcas pa ni zahvaljojoc internetu <img src='http://razgledi.net/wp-includes/images/smilies/icon_smile.gif' alt=':-)' class='wp-smiley' /></p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: ee</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-3493</link>
		<author>ee</author>
		<pubDate>Tue, 14 Aug 2007 06:11:31 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/08/14/evropa-je-lahko-samo-druzba-znanja/#comment-3493</guid>
		<description>Menim, da smo v času, ko je potrebno preiti od splošnih deklaracij a la "družba znanja"; "Lizbonska" tudi k bolj konkretnim in realnim izvedbam. 
"Družba znanja" je nesporno razumljiva in vzpodbudna skovanka, ki pa na žalost prerašča v stereotip, oz. prazen pojem. Če je morda na ravni EU še nekako "zapakirano", to precej zbledi na ravni držav članic. 
Kako vzpodbujati družbo znanja? S kakšnimi mehanizmi države, civilne družbe? Zgolj s povečanjem denarja za raziskave je premalo. V Sloveniji gre večinoma denarja v naravoslovje, medicino in biotehnologijo, nekih velikih učinkov na gospodarsko rast in družbeno blaginjo s te strani pa ni videti. Npr. v biotehnologiji smo še zelo, zelo na začetku, ne glede na številne projekte (večinski delež na biotehniki), doktorante, študije... 
Tudi beli plašči so pogosto zgolj interesna skupina, ki se prisesa na državne jasli (so kot kmetje, samo, da ti boljše "izgledajo"). 
Ključno vprašanje je kako organizirati univerzitetno sfero? Navkljub vsem strategijam Slovenija zaostaja v izgradnji učinkovitega univerzitetnega sistema kot osnove družbe znanja. Nasprotno drobi sorazmerno majhna sredstva za nove univerze in šole, na starih pa se relativna sredstva zmanjšujejo, notranje energije za posodobitev ni. 
Skratka, če želimo korak naprej od lepega deklariranja o "družbi znanja" bi morda kazalo izdelati praktični Vademekuum za države članice, ki naj vsebuje dobre prakse, opozorila na čeri. Ekonomisti se zadovoljijo z "investicijami", znanstveniki z "deležem sredstev za znanost", v bistvu pa je družba znanja mnogo, mnogo več. Recimo to, so ljudje na faksu sposobni spisati seminarsko nalogo. Na moji fakulteti ugotavljamo, da ta sposobnost pada ter da imamo opravka z zmeraj večjo funkcionalno nepismenostjo...
Morda bi komisar poleg visokega znanstvenega sveta (bojim se, da so ga tudi tu znanstveni lobisti peljali lepo na led), ustanovil tudi kakšen svet praktikov, ki bi vodil k boljšemu upravljanju z viri, k boljšemu managementu družbe znanja...
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Menim, da smo v času, ko je potrebno preiti od splošnih deklaracij a la &#8220;družba znanja&#8221;; &#8220;Lizbonska&#8221; tudi k bolj konkretnim in realnim izvedbam.<br />
&#8220;Družba znanja&#8221; je nesporno razumljiva in vzpodbudna skovanka, ki pa na žalost prerašča v stereotip, oz. prazen pojem. Če je morda na ravni EU še nekako &#8220;zapakirano&#8221;, to precej zbledi na ravni držav članic.<br />
Kako vzpodbujati družbo znanja? S kakšnimi mehanizmi države, civilne družbe? Zgolj s povečanjem denarja za raziskave je premalo. V Sloveniji gre večinoma denarja v naravoslovje, medicino in biotehnologijo, nekih velikih učinkov na gospodarsko rast in družbeno blaginjo s te strani pa ni videti. Npr. v biotehnologiji smo še zelo, zelo na začetku, ne glede na številne projekte (večinski delež na biotehniki), doktorante, študije&#8230;<br />
Tudi beli plašči so pogosto zgolj interesna skupina, ki se prisesa na državne jasli (so kot kmetje, samo, da ti boljše &#8220;izgledajo&#8221;).<br />
Ključno vprašanje je kako organizirati univerzitetno sfero? Navkljub vsem strategijam Slovenija zaostaja v izgradnji učinkovitega univerzitetnega sistema kot osnove družbe znanja. Nasprotno drobi sorazmerno majhna sredstva za nove univerze in šole, na starih pa se relativna sredstva zmanjšujejo, notranje energije za posodobitev ni.<br />
Skratka, če želimo korak naprej od lepega deklariranja o &#8220;družbi znanja&#8221; bi morda kazalo izdelati praktični Vademekuum za države članice, ki naj vsebuje dobre prakse, opozorila na čeri. Ekonomisti se zadovoljijo z &#8220;investicijami&#8221;, znanstveniki z &#8220;deležem sredstev za znanost&#8221;, v bistvu pa je družba znanja mnogo, mnogo več. Recimo to, so ljudje na faksu sposobni spisati seminarsko nalogo. Na moji fakulteti ugotavljamo, da ta sposobnost pada ter da imamo opravka z zmeraj večjo funkcionalno nepismenostjo&#8230;<br />
Morda bi komisar poleg visokega znanstvenega sveta (bojim se, da so ga tudi tu znanstveni lobisti peljali lepo na led), ustanovil tudi kakšen svet praktikov, ki bi vodil k boljšemu upravljanju z viri, k boljšemu managementu družbe znanja&#8230;</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
