Vmesno poročilo - od 6. do 11. avgusta
vojko, nedelja, 12. avgust 2007Oglas
Kaj je bilo minuli teden najbolj brano/klikano na spletni strani Financ? Ej, ne velja, ne kukati tja! Odgovor je pravilen: najbolj bran/klikan je bil oglas. Oglas za filme, no, ne glih …, oglas za podjetje, ki trži devedeje. S filmi, ki jih menda gleda lani s pomočjo najdi.si najbolj iskana Slovenka. Ena tistih, ki so znane, ker so znane: gospe in gospodje, Nina Osenar! Pa da ne bo nesporazumov: oglas je fenomenalen (kar je očitno), Nina Osenar pa tudi (kar je prav tako očitno). Z neizmerno zavistjo na mestu, kjer naj bi bilo srce, pa priznavam, da žal nimam z njim nič in da si ga tudi izmisliti ne bi mogel. Ker mi pač niti v sanjah ne bi padlo na misel, kar zdaj slutim - da bo nekoč prišel čas, ko bodo ljudje gledali le še oglase. Hočem reči, danes večina nemara še gleda film, ko ga prekinejo z oglasi, pa gre po kozarec piva ali sendvič, na vece ali pogrnit otroka; jutri bo večina očitno gledala oglase, ko se bo prenos tekme nadaljeval, pa bodo šli …, no, kamor koli že, do naslednjih oglasov. In ko bo tekme konec, bodo šli na pivo s prijatelji in komentirali - oglase, jasno. Koga bo še brigala tekma! Ja, spet imate prav, če domnevate, da oglas ni bil le najbolj bran/klikan, ampak tudi v zelo spodobni količini komentiran. No, zdaj pa …, ej, pa menda niste mislili, da vas bom napotil naravnost na oglas!?
Plače
Če vlada ne bi odobrila pogodbe za vzdrževanje železniške infrastrukture, bi morale Slovenske železnice za izplačilo julijskih plač najeti premostitveno posojilo. Priznam, ne poznam pravne osnove za to, da vlada posebej plačuje vzdrževanje (!, ne investicije) železniške infrastrukture. A recimo, da pravna osnova - via direkcija za promet - obstaja, prav običajen ta postopek z dopisno sejo za 30 milijonov evrov tik pred zdajci vendarle ni videti. Na SŽ pravijo, da gre za pogodbo do konca leta in da je ‘luknja’ posledica nezadostne višine sredstev po pogodbi za vzdrževanje. Torej je ena pogodba že bila, a sredstva po njej niso zadostovala oziroma so bila že porabljena? Zakaj? Ker vlada sprva ni hotela ‘priznati’ vseh načrtovanih vzdrževalnih del ali pa so bila ta slabo načrtovana, ‘podcenjena’? Če so bila dela načrtovana in če je bila njihova vrednost znana, zakaj vlada pogodbe v celotnem potrebnem znesku ni odobrila že prej? Če dela niso bila oziroma so bila slabo načrtovana, zakaj jih vodstvo SŽ/direkcija za promet nista načrtovala (bolje) in kdo bo odgovarjal? Drži, tudi med letom se lahko pojavijo potrebe po določenih nepredvidenih posegih, vendar ne za 30 milijonov evrov in ne tako, da že v prvem polletju zaradi opravljenih dela nastane za več kot 5 milijonov evrov izgube.
Dom
Redni rok za oddajo vloge za bivanje v enem izmed študentskih domov v Sloveniji se je iztekel. Pristojni so nam ob tem sporočili, da bo letos stiska precej predvidoma manjša kot minula leta (da ne rečem desetletja), predvsem zaradi nedavno dograjenih domov; v Ljubljani je v primerjavi z lani denimo 900 novih postelj. Istega dne smo izvedeli tudi, da je čedalje težje dobiti sobo v enem izmed 73 domov za starostnike. Najmanj 1600 da jih primanjkuje, v nekaterih delih države je čakalna doba več let, ministrstvo pa je pravkar razpisalo koncesijo za 1200 mest. Priročen sklep iz tega seveda ni nujno korekten, pa vendar je to razliko v ponudbi in povpraševanju med študentskimi in starostniškimi domovi priporočljivo razumeti kot nazorno svarilo. Starostna piramida se spodaj dolgoročno tanjša in zgoraj debeli, sami boste morali poskrbeti zase.
Prevzem
Electa Inženiring namerava prevzeti holding NFD. Borzna vrednost NFD je približno 235 milijonov evrov, Electa pa je imela lani 6,5 milijona evrov prihodkov. Tudi Maksima Invest in Finetol se (skupaj) potegujeta za NFD. Ker ga imata že skoraj 40 odstotkov, bi bil zanju ‘cenejši’ kot za Electo, a tudi onadva sta skupaj ‘premajhna’, da bi 140 milijonov evrov zmogla brez zadolževanja. Engrotuš hoče 7,2 odstotka Pivovarne Laško in za ta delež ponuja skoraj 70 milijonov evrov; hkrati bi Engrotuš več kot četrtino Istrabenza, kar bi ga čez palec stalo 170 milijonov evrov. Omenjeni delež Istrabenza bi hotelo imeti tudi Laško, ki ga poleg tega zanimata še Petrol in menda celo Telekom. Istrabenz na drugi strani kupuje Petrol, njegova menedžerska ekipa pa - Istrabenz. In še veliko bi se dalo našteti. Poglejte SBI20 in težko se boste znebili občutka, da se v Sloveniji ta hip obrača kar nekaj milijard evrov, ki jih v bistvu nihče od domnevnih protagonistov nima. Imajo pa jih banke, domače in - upal bi si tvegati trditev - predvsem tuje. Drugače rečeno, delniški tečaji na ljubljanski borzi najverjetneje gredo na visokooktanska posojila, kar ob skoraj zanesljivi rasti evrskih obrestnih mer ne napoveduje nič dobrega.
Objavljeno pod slovenija |
|
|





ni odzivov na “Vmesno poročilo - od 6. do 11. avgusta”
Please Wait
odziv na članek