Eden od kandidatov za predsednika države se počuti razžaljenega in zasebno toži urednika/novinarja Financ. Uroš Urbas res ni bil natančen. Kandidat za predsednika države/tožnik ni mogel aktivno ovajati Udbi, ker je bila ta razpuščena/preoblikovana v SDB (SDV) leta 1966, ko je bil domnevno razžaljeni star dobrih 18 let. Glede na starost bi domnevno razžaljeni predsedniški kandidat mogel biti sodelavec, denimo, SDB in aktivno ovajati njej.

A Urbas tega ni napisal, zato ne moremo vedeti, ali bi se bil predsedniški kandidat počutil razžaljenega tudi, če bi o sebi prebral, da je aktivno ovajal SDB. Ne glede na to, da v ‘pogovorni’ uporabi običajno Udba in SDB veljata za sopomenki in da z današnje perspektive gledano med njima ni videti bistvenih razlik, nekateri vendarle menijo, da med omenjenima tajnima službama komunističnega režima obstaja nekakšna razlika. Če je nemara takšnega mnenja tudi predsedniški kandidat/tožnik, se morda počuti razžaljenega, ker mu je Urbas pripisal ovajanje Udbi in ne SDB, ne bi pa se počutil razžaljenega, če bi bilo zapisano, da je aktivno ovajal SDB.

Morda pa tudi, kot rečeno, morda bi se počutil razžaljenega tudi v tem primeru, povrh pa ni gotovo, da predsedniški kandidat res pozna zgodovino tajnih služb komunističnega režima. V nedavnem pismu bralca v Sobotni prilogi (21. julija 2007), kjer je nezreli proizvod FDV, ubogega radovedneža, mlečnega okoli ust in pisuna, kakor je med drugim imenoval novinarja, ki ga je intervjuval (14. julija 2007), podučil v/o različnih spretnostih in znanjih, je denimo zapisal, da je bila Udba razpuščena leta 1956.

Ker sta obe leti - tako 1956 kot 1966 - že daleč, je to še mogoče razumeti, manj pa, da se domnevno razžaljeni enkrat tako in drugič drugače spominja tudi dogodkov izpred manj kot dveh desetletij (v intervjuju za Playboy avgusta leta 2002 je bil, recimo, aretiran prvi dan osamosvojitvene vojne, v pismu SP 21. julija letos pa četrti dan). Dogodkov, ki se jih sploh še spomni, kajti nekaterih, ki se jih spomnijo drugi, ki so bili takrat tam kot on, se ne spomni, se pa zato spomni nekaterih, ki se jih ne spomnijo tisti, ki so bili takrat tam kot on (SP, 14. in 28. julija 2007).

Domnevno razžaljeni predsedniški kandidat je napovedal, da konkurentom v kampanji ne bo prizanašal. Kar koli že bo o njih dejal, bo verodostojno prav toliko kot vse, kar je o čemer koli povedal doslej.

Kakor je zapisal že Urbas, uredniška pravica je spregledati določene predsedniške kandidate. A ne zato, ker ne bi imeli možnosti za zmago, temveč nasprotno - ker obstaja možnost, da v določenih družbenih razmerah zmagajo. V primeru predsedniškega kandidata, ki ni mogel aktivno ovajati Udbi, se pravica prezira zato občasno mora umakniti pred dolžnostjo govora.

Objavljeno pod slovenija | | |