Zadnjič sem po daljšem času spet stikal po Morawi, eni najboljših avstrijskih knjigarnarskih verig; resda v nakupovališču, kjer je izbor močno prilagojen ‘povprečni’ publiki, vendar mi je v roke vendarle prišlo nekaj zanimivih naslovov. Več, kot sem bil tisti hip pripravljen za knjige plačati, pravzaprav več, kot sem mi je zdelo, da jih bom v teh dneh uspel prebrati. Ali pa to samo racionaliziram?

Ni pomembno, eden izmed paperbackov, ki sem jih navsezadnje odnesel s seboj, ima naslov Das Beste aus dem Lexikon der populären Irrtümer (Najboljše iz leksikona priljubljenih zmot) in je prvič izšel leta 2000, sestavila pa sta ga profesorja statistike z dortmundske univerze.*

Da so biki barvno bolj ali manj slepi, zato jih rdeča barva ne more razdražiti nič bolj kot katera druga, najbrž veste. Tudi to, da netopirji niso vampirji, saj ne sesajo krvi, jo pa nekatere vrste ližejo. In če ste že kdaj dejali Play it again, Sam! (po slovensko najbrž To mi deli!) najbrž niste mislili, da ta stavek Humprey Bogart ali Ingrid Bergman v Casablanci tudi zares izgovorita. Seveda tudi Zemlja ni okrogla, ampak elipsoidna. In če vas je naravoslovje zanimalo bolj kot mene, veste tudi, da je a² + b² = c² Pitagorov izrek, le da ni Pitagorov, ampak so ga poznali in pri gradnji piramid uporabljali že stari Egipčani.

Toda: mislite morda še vedno, da je šampanjec francoski izum? da se sončnice obračajo za soncem? da rdeče nebo ob sončnem zahodu obljublja lepo vreme? da sta Asterix, predvsem pa Obelix, pospravila na tisoče merjascev? da kameleon spreminja barvo zaradi prilagajanja okolici? da je nogomet igra delavskega razreda? da je bil Jezus rojen leta 0 (oziroma 1) ’svojega štetja’? da živijo ‘naravna ljudstva’ v sožitju z naravo? da ptiči pozimi lahko zmrznejo? da je Japonska največja izvoznica?

Profesorja pravita, da nič od tega ne drži. Šampanjec so izumili Angleži, sončnice se za soncem obračajo le v ‘najnežnejši mladosti’, potem pa so nepremično obrnjene proti vzhodu, severnoameriški Indijanci so še brez ‘omikanih’ Evropejcev v nekaj stoletjih iztrebili tri četrtine večjih sesalskih vrst, ptiči pozimi poginejo zaradi sestradanosti in se šele nato spremenijo v trdo kepo, merjasec je bil za Galce sveta žival kot krava za Indijce …

Maratonski tek? Dolg kot pot od Maratonskega polja do Aten? Je, a šele od leta 1908, ko so ga z 39 kilometrov, kolikor je od bojišča do atenskega trga, podaljšali na današnjo razdaljo, zato da bi olimpijski maratonski tek angleška kraljevska družina lahko spremljala kar iz windsorskega dvorca.

Pa prepovedano jabolko? Biblija ga ne omenja. Niti jablane. Govori le o sadežih drevesa, ki stoji sredi vrta. Jablan v tistih časih na Bližnjem vzhodu ni bilo. Ker sta se Adam in Eva pokrila s figovim listom, sta tudi jedla verjetno fige. Jabolko so domnevno za legendo prispevali grški in keltski miti, v njih je bilo simbol boginje ljubezni. Seks pa dobremu kristjanu ne pritiče. Tako je jabolko postalo prepovedan sadež.

Da milijarde Kitajcev jedi, ki jih dobite na mizo v ‘zahodnih’ kitajskih restavracijah, nikoli niso videle niti jedle, ker so pač ‘prebogate’, ste gotovo vsaj slutili. A ene izmed najbolj priljubljenih, chop suey, na Kitajskem nikoli nihče ni poznal, dokler ni prišla - iz ZDA, kjer je bila ‘izumljena’ v 19. stoletju.

Skratka, zabavna knjiga, kot nalašč za na plažo in za to, da v ’senčnih premorih’ med dvema potapljanjema naraščaju ‘nevsiljivo zatežite’ s kakšnim primerom ‘priljubljene zmote’ in dobite nazaj kakšno vprašanje, na katero v knjigi ni odgovora, v glavi pa ga tudi ne boste imeli. Ampak zbudili boste radovednost in za to gre. Konec koncev - tudi profesorjema ne kaže vsega verjeti.

____
* Das Beste aus dem Lexikon der populären Irrtümer, Walter Krämer, Götz Trenkler, založba Piper

Objavljeno pod kultura in šolstvo | | |