Vmesno poročilo - od 30. julija do 5. avgusta
milan, nedelja, 5. avgust 2007Arbitraža
Premiera Janez Janša in Ivo Sanader sta ugotovila, da jima spor med državama pod črto povzroča več škode kot koristi. Zdi se, da sta našla skupno strategijo, s katero bosta skušala vsak pri sebi doma predvsem pa v tujini ustvarjati vtis, da sta se njuni vladi vendarle odločili urediti zadeve z mejo, nuklearko in dolgovi hrvaškim varčevalcem LB. S skupnim ogledom dolgočasnega srečanja med nogometaši Domžal in Dinama sta javnosti pokazala, da lahko zdržita drug ob drugem vsaj dve uri. Dan po tekmi je hrvaška vlada sporočila, da je navdušena nad mednarodno arbitražo, s katero naj bi določili državno mejo. Se pa ne strinja s predlogom Slovenije, da bi vprašanje meje reševalo sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo. Po njihovem mnenju, bi se morali določanja meje na morju lotiti na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu. V petek je zunanji minister Dimitrij Rupel povedal, da hrvaški predlog seveda za Slovenijo ni sprejemljiv, zato pa je napovedal ‘intenzivne pogovore o odprtih vprašanjih med državama, ki naj bi potekali še ta mesec’. Premier Janša je pred vzponom na Triglav državljanom sporočil, da pričakuje, ‘da bosta Slovenija in Hrvaška na usklajevanjih vsaj na nekaterih področjih naredili pomembne korake naprej’.
Kajenje
Od danes lahko državljani Slovenije kadijo le še v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah in domovih za ostarele, medtem ko je v ostalih zaprtih javnih prostorih in na delovnih mestih kajenje prepovedano. Nekatere kadilcem prijazne ustanove so jim postavile nekakšne celice, ki so jih poimenovali kadilnice, kjer lahko zdaj po mili volji nekaznovano vdihavajo nikotinsko omamo. Če je država z zakonom mislila resno, bo v prvih dneh poostreno nadzirala uresničevanje te uredbe, ki jo v nekaterih evropskih državah že nekaj časa poznajo (na Irskem od leta 2004). Če se bo pokazalo, da so njeni uslužbenci sposobni učinkovito odkrivati in celo kaznovati ljudi, ki so kršili zakon in kadili v zaprtih javnih prostorih, bo zakon zaživel. Verjetnost ni pretirano velika.
Terme Čatež
Začelo se je s torkovo burno skupščino Term Čatež, kjer so predstavniki države iz nadzornega sveta izgnali predstavnike DZS, ki je največji lastnik Term. Potem je DZS zahtevala takojšen sklic izredne skupščine Term, na kateri bi odločali o umiku delnic, ki jih imata njeni hčerinski družbi Marina Portorož in Turistično podjetje Portorož, nazadnje pa se je oglasil še Franc Gajšek z namero, da bi odkupil vse delnice čateških Term. Boj za Terme Čatež (in s tem za Marino Portorož, Turistično podjetje Portorož in Dnevnik) med Bojanom Petanom (DZS) in Andrejem Vizjakom (državo) se tako nadaljuje.
Brunarica
Bohinjci so si oddahnili. Najbolj znana brunarica v državi, ki stoji na naslovu Ukanc 133, v medijih pa jo radi imenujejo tudi Vila Pršivec, ni več last tuje državljanke. Vlada je namreč na četrtkovi seji razveljavila kupoprodajno pogodbo za protokolarni objekt, ki ga je pred časom za 610.000 evrov prodala Heather Mills, bivši ženi Paula McCartneya. Miran Potrč je kot vodja poslanske skupine trenutno najbolj priljubljene stranke med Slovenci vlado takoj zaprosil, naj pojasni razloge za ’sramoto ob prodaji Vile Pršivec’. Po njegovem prepričanju ni mogoče zaupati vladi, ki prodaja stavbo brez urejenega lastništva. Ugotavljanje lastništva za brunarico je za državo očitno prehud zalogaj, medtem ko so novinarji brez večjega naprezanja izbrskali podatke o tem, kdo je bil kot lastnik prvi vpisan v zemljiško knjigo, kdaj je bila zgrajena in podobne podatke, o katerih država ne ve prav dosti. No, trenutno je brunarica spet njena last.
Objavljeno pod slovenija |
|
|





@ Arbitraza: Hrvati so v zacetku letosnjega leta v Bruslju dosegli, da je porocevalec Hannes Swoboda v predlog porocila o napredku Hrvaske, ce se prav spomnim, napisal, da bosta Slovenija in Hrvaska resevali vprasanje meje s posredovanjem tretje strani. Slovensko vlado je to zelo razburilo, saj je posredovanju tretje strani odlocno nasprotovala in to je takoj sporocila vsem pristojnim osebam v Bruslju, slovenski poslanci v evropskem parlamentu pa so nato zlobirali, da je v koncni razlicici porocila navedena moznost posredovanja tretje strani, ce ne bo mogoca drugacna resitev. Evrposki parlament je taksno porocilo sprejel aprila, ce me spomin ne vara, julija pa je slovenska vlada sama poslala v Zagreb predlog za posredovanje tretje strani, in sicer prek mednarodne arbitraze. Zaradi tega kar verjamem komentatorju hrvaskega Jutranjega lista, da so v Bruslju slovenskih pritozb zaradi neresenih vprasanj s Hrvasko ze zelo siti in Javier Solana ministru Ruplu ne dviguje vec telefona. Sicer pa se je Rupel predlani po obisku pri Solani pohvalil, da je Solana sprejel njegov predlog za pomoc pri resevanju odprtih vprasanj s Hrvasko. Solana je nekaj kasneje to precej neprepricljivo potrdil z besedami, d aje vedno pripravljen pomagati, potem sta Rupel in Solana na ta predlog povsem pozabila.
Jutranji list pise: Poznato je također da u Bruxellesu postoji veliko nezadovoljstvo Rupelovim radom, a postoje i neka šuškanja da je, navodno, Javier Solana odbio javljati se na njegove telefonske pozive. Dodajući tome međunarodne implikacije afere SOVA, kad je razotkriven prislušni centar njemačke tajne službe BND u Ljubljani, te da Hrvatska još nije otvorila ni jedno ozbiljnije pregovaračko poglavlje, poput pravosuđa ili poljoprivrede, postaje jasnim zašto su određeni krugovi u EU odlučili da se sa stola maknu pitanja koja otežavaju bilateralnu suradnju kako ona više ne bi opterećivala Uniju. Sanader i Janša su stoga preuzeli vodstvo, valja se nadati da rade i s opozicijom te da ćemo početkom jeseni dobiti nekakvo rješenje. Kako bi Slovenija mogla mirno predsjedati, Zagreb ne strepiti od toga i obje strane zaboraviti probleme proizašle iz raspada SFRJ.
Link: http://www.jutarnji.hr/komenta.....r,85314.jl
@ Brunarica
Pred sporno hiso v Bohinju je vlada druzini Strojan ponudila zemljisce, za katerega se je izkazalo, da drzava ni njegova lastnica. Ob vseh hvalisanjih o e-upravi imajo pristojni drzavni organi ocitno res slabe evidence ali pa uradniki v racunalnikih ne znajo poiskati pravilnih podatkov. Ob taksnih pripetljajih me vse manj preseneca, da so recimo od znanke zahtevali potrdilo, ki ne obstaja, od nekoga drugega pa drzavni organ oziorma uradnik potrdila, ki ga je sam izdal, kot prilogo k neki zadevi ni hotel upostevati.