Verjetno ni pretirana ocena, da smo bili Slovenci v preteklosti do inflacije kar tolerantni. Leta 1990 se nismo pretirano vznemirjali, ko so se cene na letni ravni skoraj podeseterile, ni se nam, tako kot na primer Hrvatom, mudilo znižati inflacije, nekateri ekonomisti so celo, v nasprotju s tradicionalno nenaklonjenostjo do inflacije, prepričevali javnost, da je inflacija zgolj neželena stranska posledica sicer dobro premišljene tečajne politike. Vendar se je od fiksacije tečaja evra julija 2004 do danes odnos do inflacije precej spremenil. V relativno kratkem obdobju smo se navadili na nizke stopnje inflacije, med 2 in 3 odstotki na leto in ko je pred časom UMAR popravil napovedi za letno stopnjo inflacije nad 3 odstotke, predvsem zaradi podražitev svetovnih cen nafte in hrane, je bila javnost vse prej kot zadovoljna. Kot ekonomistu, ki verjame, da so visoke stopnje inflacije škodljive, je takšen - kritičen in netoleranten - odnos javnosti in medijev do visoke inflacije zelo dobrodošel, saj to pomeni, da bodo politiki teže sprejemali kratkoročne ekspanzivne ukrepe, ki bodo spodbujali rast cen.

Kritičen odnos do inflacije pa ni vedno upravičen. Ko gre za ravnotežni proces realnega dohitevanja v razvitosti bolj razvitih držav, ki smo mu priča tudi v Sloveniji, je nezaželena, a neizogibna stranska posledica hitrejša rast cen v storitvenih dejavnostih in posledično splošne ravni cen. Kritičen odnos prav tako ni upravičen takrat, ko je rast cen posledica višjih stroškov, ki so podjetjem dani od zunaj. To velja tudi v primeru prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (PDZZ), ki je predmet današnjega članka.

Burne reakcije javnosti, medijev in nekaterih interesnih skupin ob povišanjih premij kažejo na splošno nerazumevanje delovanja slovenskega sistema zdravstvenega varstva in nepoznavanje dejstva, da so in bodo podražitve PDZZ v sedanjem institucionalnem okviru del povsem normalnega delovanja. Še več, v prihodnje lahko pričakujemo, da se bodo nominalne zavarovalne premije podražile vsako leto za približno 8 odstotkov. Če bi takšna povišanja poskušali na kakršenkoli način preprečiti, bi vse zavarovalnice, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, prej ali slej beležile izgubo in postale kapitalsko neustrezne. Zato se nad podražitvami premij, ki jim bomo priča v prihodnje, ne kaže pretirano vznemirjati. Da pa ne bo komentar zaključen pri na prvi pogled provokativni trditvi, si podrobneje poglejmo, kako deluje slovenski zdravstveni sistem in od česa so sploh odvisne premije PDZZ.

Pogled v zgodovino PDZZ
Začnimo kar pri nastanku prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja, ki sega v začetek leta 1993. Kot je v primeru javnih financ običajno, je prišlo do uvedbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi pomanjkanja sredstev za kritje naraščajočih izdatkov za zdravstvo. PDZZ naj bi krila predhodno uvedena doplačila za zdravstvene storitve, zdravila, ne-nujne prevoze in različne medicinsko-tehnične pripomočke, ki jih ni v celoti krilo obvezno zavarovanje in so bili določeni v odstotkih od polne cene. Po uvedbi PDZZ je z zniževanjem odstotnih deležev cen, ki jih krije obvezno zavarovanje, do leta 1995 delež PDZZ v celotnih izdatkih za zdravstveno varstvo hitro naraščal, nato pa bolj ali manj stagniral. Tako je v obdobju od leta 2001-2006 delež izdatkov zdravstvenega varstva, ki so jih krila prostovoljna zavarovanja v celotnih izdatkih zavarovanj nihal med 13,4 in 13,8 odstotki.

Kaj določa višino zavarovalnih premij
Omenjen stabilen delež izdatkov PDZZ v celotnih izdatkih zdravstvenih zavarovanj nakazuje na tesno povezanost med izdatki PDZZ in obveznega zavarovanja. In ne samo to, v resnici zavarovalnice na višino izdatkov oziroma škod sploh ne morejo bistveno vplivati. Resda lahko nekoliko prihranijo z bolj učinkovitim upravljanje škod, vendar pa je pretežni del skupnih izdatkov zavarovalnic PDZZ določen s pogoji delovanja, ki jih določata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZSSS) in vlada v pogajanjih o obsegu in pogojih zdravstvenih storitev z izvajalci zdravstvenih storitev (zdravniška in lekarniška zbornica, združenje zdravstvenih zavodov, idr).

Nezmožnost vplivanja zavarovalnic PDZZ na izdatke povezane s škodami je predvsem posledica same narave zavarovanja, saj zavarovalnice krijejo določen delež polne cene zdravstvenih storitev. Tako morajo, na primer, v primeru storitev presaditev organov in drugih najzahtevnejših posegov kriti doplačila do 5 odstotkov vrednosti storitve, v primeru zdravil iz vmesne liste pa do 50 odstotkov cene. Zato vsakokraten dvig celotnih izdatkov za zdravstvene storitve praviloma pomeni tudi višji znesek škod, ki jih krijejo zavarovalnice PDZZ.

Obseg celotnih letnih izdatkov za zdravstvo posredno določa ZZZS tako, da načrtuje lastne letne izdatke za obvezno zavarovanje, pri čemer zasleduje cilj uravnoteženega proračuna. Na podlagi načrtovanih letnih izdatkov za zdravstvene storitve, ki so v letu 2006 predstavljali 67,8 odstotkov sredstev obveznega zavarovanja, se ZZZS pogaja z Ministrstvom za zdravje in izvajalci zdravstvenih storitev o podrobnejši strukturi izdatkov po programih zdravstvenih dejavnosti (specialistična ambulantna in osnovna zdravstvena dejavnost), obsegu, zmogljivosti, s tem pa tudi o cenah zdravstvenih storitev. ZZZS sicer ne določa neposredno izdatkov za zdravila (v letu 2006 so dosegli izdatki 19%), vendar pa določa pravila za postavljanje cen in oblikuje liste zdravil, ki jih krijeta tako obvezno kot prostovoljno zavarovanje. To pomeni, da s tem, ko ZZZS zasleduje lastni cilj, ki je ob nespremenjenih prispevnih stopnjah in uravnoteženem proračunu doseči čim večji skupni učinek na zdravstveno stanje zavarovancev, določa pogoje poslovanja tudi zavarovalnicam PDZZ.

Iz zgoraj zapisanega sledi, da bo v primeru povečanja obsega sredstev ZZZS prišlo do povečanja izdatkov tudi za zavarovalnice PDZZ. Obseg sredstev, s katerimi razpolaga ZZZS, je odvisen od zbranih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ti pa predvsem od prispevnih stopenj (13,45 odstotkov bruto plač) in mase bruto plač. V primeru, ko je delitev bruto domačega proizvoda (BDP) med bruto plače in ostale dohodke ter davke stabilna, je dinamika bruto plač povsem enaka dinamiki nominalnega bruto domačega proizvoda. V tem primeru bodo sredstva ZZZS naraščala po enaki stopnji kot BDP, kar ob ohranjanju povprečnega razmerja med izdatki obveznega in dopolnilnega zavarovanja pomeni, da bi tudi obseg premij za škode iz dopolnilnega zavarovanja moral naraščati po enaki stopnji. Če je torej rast nominalnega BDP enaka 8 odstotkov in se bruto plače povečajo za 8 odstotkov, se povečajo tudi izdatki obveznega zavarovanja za 8 odstotkov. Posledica tega je, da se morajo tudi premije povečati za 8 odstotkov.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Na koncu se vprašajmo, ali je zgoraj opisani scenarij, ki zahteva vsakoletni dvig premij PDZZ za 8 odstotkov, sploh realističen. Podatki za obdobje 2001-2006 kažejo, da delež bruto plač v BDP ni bil stabilen, ampak se je znižal s 46.5 na 44.5 odstotkov. Zaradi tega se je delež izdatkov za zdravstvo v BDP znižal z 9,07 odstotkov na 8,36 odstotkov, delež obveznega zdravstvenega zavarovanja s 7,13 odstotkov na 6,66 odstotka BDP in delež dopolnilnih zavarovanj z 1,14 na 1,03 odstotke BDP. Vendar pa se je delež plač od leta 2004 dalje stabiliziral, v prihodnje pa lahko zaradi nizke stopnje brezposelnosti in visoke gospodarske rasti pričakujemo, da bo delež bruto plač najmanj stagniral, ni pa mogoče izključiti možnosti da bi celo rasel. Ob stabilnem deležu bruto plač (in pa povprečni delitvi škod med obvezno in dopolnilno zavarovanje) je višina premij za dopolnilna zdravstvena zavarovanja odvisna le še od stopnje rasti nominalnega BDP. Letošnja rast BDP naj bi dosegla vsaj 8 odstotkov, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa tudi za prihodnja leta napoveduje nominalne stopnje rasti BDP blizu 8 odstotkov.

Skratka, podatki kažejo da je zgoraj opisan scenarij povsem realističen. Ker rasti BDP verjetno še dolgo ne bo konca, bodo podražitve PDZZ del povsem normalnega delovanja slovenskega sistema zdravstvenega zavarovanja. Zato se ob napovedih dvigov premij v višini rasti nominalnega BDP nima smisla vznemirjati. Prej nasprotno. Lahko bomo zadovoljni, saj je podražitev znak, da gre gospodarstvu na bolje.

Objavljeno pod slovenija | | |