podrobneje

Vrnitev zlate delnice

Čast, da od (poslovne in visoke politične) javnosti kar najobzirneje ‘poizve, kaj si misli o možnosti uvedbe zaščite nekaterih strateških evropskih podjetij pred nezaželenimi državnimi ‘kobilicami’, je doletela prav enega niti ne tako številčnih liberalcev v evropski komisiji. Evropski interes za ohranitev nadzora nad pomembnimi in politično kočljivimi ključnimi industrijskimi panogami bi lahko bil zagotovljen z institutom zlate delnice, je v začetku minulega tedna izbranim novinarjem poslovnih časopisov zaupal komisar Peter Mandelson.

Doma, v Veliki Britaniji, so komisarja Mandelsona, v tem primeru predvsem nekakšnega tiskovnega predstavnika francoske in nemške vlade, brez omahovanja zavrnili. Najprej, kot se spodobi zelo zadržano, iz centralne banke, nato pa je Bruselj pred skušnjavo protekcionizma posvaril še novi finančni minister Allistair Darling. Velika Britanija da pozdravlja tuje naložbe, hkrati pa da pričakuje od tujih vlad, ki bi rade vlagale v Veliki Britaniji, da tudi same odprejo svoje trge: ‘Free trade should be just that.

Seveda, Darlingovo sporočilo je bilo naslovljeno tudi na kitajsko, rusko in arabske vlade, katerih skladi v čedalje večjem številu in s čedalje večjimi zneski iščejo naložbe priložnosti v Evropi. Ker gre za državne sklade, ki po oceni investicijske banke Morgan Stanley upravljajo s kakšnimi 2500 milijardami dolarjev premoženja, se v nekaterih evropskih prestolnicah širi bojazen pred politično dirigiranimi naložbeniki, ki nemara ne pričakujejo vselej samo kapitalskih dobičkov in ne marajo, da bi jim kakšna agencija za trg vrednostnih papirjev brskala po papirjih.

Za obrambo pred njimi naj bi poskrbela zlata delnica (danes dovoljena samo v nekaterih primerih, ko gre oboroževalna podjetja), torej institut, ki imetniku daje pravico veta ali pomnožitev glasovalnih pravic ob vseh strateških odločitvah. Kot takšna je zlata delnica kajpak v nasprotju z načelom prostega pretoka kapitala in nadvse priročna za politične zlorabe ‘z druge strani’ oziroma protekcionistično zaščito ‘poljubnih’ domačih podjetij v skladu z dnevnopolitičnimi interesi.

Da bi morebitno razširitev takšnih ‘priložnostnih posegov’ vsaj v določeni meri preprečili, Mandelson predlaga panevropski oziroma dvotirni mehanizem uveljavljanja zlate delnice, v katerem bi poleg nacionalne vlade sodelovala tudi bruseljska komisija. Cilj pa vsekakor mora biti, je Financial Times povzel komisarja, recipročna odprtost in ne recipročna zaprtost trga, kar pomeni, da si bo komisija prizadevala za to, da bi ‘inkriminirane’ državne sklade oziroma njihove vlade prepričala v koristnost transparentnosti poslovanja skladov in njihovo podreditev institucionaliziranemu nadzoru finančnih trgov.

Rahlo ironično, zlato delnico je v času velike re-privatizacije industrije konec 70. in v začetku 80. let uporabljala prav britanska vlada - pod vodstvom železne lady Margaret Thatcher. Zdaj ji nasprotuje laburistična vlada, po prvih reakcijah sodeč tudi italijanska levosredinska (Emma Bonino je, denimo, dejala, da ji je vseeno, ali Alitalio kupijo Kitajci ali Eskimi, da bo le spet letela z dobičkom), medtem ko jo francoski konservativci in berlinska velika koalicija načeloma podpirajo.

Objavljeno pod gospodarstvo | | Print This Post |


ni odzivov na “Vrnitev zlate delnice”  

  1. ni odzivov

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina




 preberite še

Zlata delnica VW - nemška vlada kljubuje evropskemu sodišču

Volkswagnova zlata delnica ostaja, je kljub sodbi evropskega sodišča odločila nemška vlada. Dobro leto pred zveznimi volitvami koalicijski stranki CDU in SPD nočeta razočarati na tisočev volivcev, ki so zaposleni v podjetju. Če pa sprejeta rešitev za evropsko komisijo vendarle nikakor ne bo sprejemljiva, je vlada predvidela izhod v sili. To pomeni, da je ohranila [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Volkswagnova zlata delnica je preteklost

Zlata delnica je v Nemčiji dokončno zgodovina. Sodniki sodišča evropskih skupnosti v Luksemburgu so presodili, da je zakon, ki omejuje glasovalne pravice delničarjem proizvajalca avtomobilov Volkswagen na največ 20 odstotkov, ne glede na to, koliko delnic imajo v lasti, v nasprotju z evropskim pravnim redom in ga mora Nemčija čim prej spremeniti. V popravljenem zakonu prav [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Bruselj: Vinjete ne smejo oškodovati občasnih uporabnikov avtocest

Vsak sistem financiranja mora biti v skladu s pogodbo o ustanovitvi evropske skupnosti. To pomeni, da ne sme oškodovati občasnih uporabnikov avtocest v državi članici v primerjavi z domačini, ki avtoceste uporabljajo vsak dan, je danes o pobiranju cestnine z vinjetami načelno dejala tiskovna predstavnica evropske komisarke za regionalni razvoj Eva Kaluzynska. To še ni [...]

| Print This Post | ni odzivov »



Težave z dokapitalizacijo NLB

Medtem ko je podaljšanje roka za vpis naročil rešilo dokapitalizacijo pozavarovalnice Sava, je uspeh dokapitalizacije NLB, enega od največjih kosov ‘družinske srebrnine’, po drugem krogu še vedno negotov. Kakor so včeraj sporočili iz največje državne banke, je bilo prodanih zgolj nekaj več kot 20 tisoč delnic, kar pomeni, da je slaba polovica vseh dokapitalizacijskih delnic [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Privatizacija NKBM in resignacija Matjaža Gantarja

Naključja so hecna reč. Pred približno tremi tedni je država preko agencije za zavarovalni nadzor ustavila združevanje Vzajemne in Adriatic-Slovenice (AS) ter pohitela z objavo zakona o privatizaciji Vzajemne. V začetku tega tedna je Matjaž Gantar, predsednik uprave KD Group, največjega lastnika AS, obelodanil, da je zapustil vladni strateški svet. Konec tedna je vlada objavila [...]

| Print This Post | 5 odzivov »

 arhiv

 koledar

julij 2007
pon tor sre čet pet sob ned
« junij   avgust »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031  

 razgledi.net