Ne vem, kaj res ne gre, da bi bila država ločena od gospodarstva in da se politika financira sama od sebe???

To delo dodatno otežkoča dejstvo, da nenehno eni kričijo na druge in tako kritika enih avtomatično pomeni podporo drugim.

Prav tako, kot je za svobodo škodljiva državna vloga v gospodarstvu so škodljive tudi korporativne naveze, ki preko politike omejujejo konkurenco. Le teh ne gre - kot nekateri radi počnejo- mešati s korporativnimi navezami za nižje davke. Gre preprosto za drug fokus; eni bi vzpodbujali ustvarjanje in motivirali zmagovalce, drugi pa bi ga zavirali in skušali pridobivati rento iz pomanjkanja.

Zato je v tranzicijskih (in tudi v drugih) državah najbrž kar normalno, da pride do remorsa določenega dela podjetnikov. Prva faza je primarna akumulacija kapitala. Ko se ta zaključi si vsi podjetniki zaželijo pravne države, da bi legalizirali pridobljeno. Ko jo dobijo pa tisti, ki so v fazi primarne akumulacije profitirali od političnih zvez ugotovijo, da jim gre vsa ta enakopravna konkurenca pravzaprav zelo na živce in … tako podpora valuje zdaj enim zdaj drugim…

…na mikronivoju je dogajanje skoraj enako. Remors Judov po egiptovskih loncih mesa potem, ko je pot v obljubljeno deželo zaključena in tekma za zmagovanje zahteva drugačne lastnosti, kot jih premorejo politično-ekonomski zmagovalci tranzicije.

Pri nas je to povezano še z generacijskim prevzemom žezla oziroma z delitvijo države na “dobro nam gre Slovenijo” in na “dobro Vam gre Slovenijo”. Oziroma na podalpski dom za upokojence z interesom ohranjati status quo do smrti in mačehovsko Slovenijo za mlade z željo po spremembah.

…v takšnih razmerah se slej ko prej najde politik, ki razume, da je kultura prišla pred razumom in da je interes vedno močnejši od argumenta in enačbo nastavi tako, da so sovražniki tisti, ki zadevo financirajo (in imajo, posledično, željo po spremembi); prijatelji pa tisti, ki so financirani in ne čutijo nobene želje karkoli spreminjati.