Srednja Evropa je z več plati zgodba o uspehu. Na Češkem, Madžarskem, Poljskem in Slovaškem imajo državljani zagotovljeno svobodo govora, veroizpovedi in združevanja, bruto domači proizvod na prebivalca je višji kot kdajkoli. Kljub temu so liberalci, ki se zavzemajo za politične, civilne in ekonomske svoboščine, ki so privedle do omenjenih prednosti, v opoziciji.

Od septembra 2005 do junija 2006 so imeli v vseh štirih državah volitve. Na Slovaškem je nacionalno-socialistična koalicija nadomestila liberalno-konservativno vlado Mikulaša Dzurinde. Nova vlada je takoj ustavila nove in obljubila, da bo razveljavila nekatere že izvedene reforme. Na Poljskem je prav tako koalicija konservativcev in nacionalistov izrinila z oblasti liberalno politiko. Na Češkem je liberalno-demokratska stranka sicer zmagala na volitvah, vendar so socialni demokrati skupaj s komunisti dobili v parlametu dovolj sedežev, da lahko blokirajo vse liberalne predloge. Na Madžarskem je socialistom uspelo ostati na oblasti, v svoji študiji ugotavlja izvedenec ameriškega inštituta Cato Marian L. Tupy, ki je po rodu Slovak.

Eden najpomembnejših razlogov za vzpon populističnih strank v teh državah so po njegovi oceni obtožbe o korupciji. Čeprav se je gospodarska svoboda v zadnjih 17 letih zelo povečala, so srednjeevropske države še zmeraj bistveno bolj regulirane kot zahodnoevropske. Vlade v teh državah še naprej porabijo, usmerjajo in delijo velik delež bruto domačega proizvoda. Pogodbe, ki jih sklepajo, so redko konkurenčne, premalo je transparentnosti, pogoji v razpisih so pogosto odvisni od muh posameznih državnih uradnikov in zasebna podjetja so pogosto prisiljena podkupovati te uradnike. Z izdajo dovoljenj in prek javnih naročil je nastal razred politikov, nekdanjih politikov in ljudi s političnimi zvezami, ki so si ustvarili premoženje na nepošten način, pravi izvedenec Tupy.

V regiji, kjer sta transparentnost in odgovornost vlade na relativno nizki ravni, so razočarani volivci umaknili podporo utrjenim političnim strankam in podprli populiste, ki so spretno izkoristili njihovo razočaranje. Vzpon populistov in preložitev gospodarskih reform omogočata ohranitev vloge države v gospodarstvu, kar je obžalovanja vredno. Velikost in področje delovanja države v Srednji Evropi je treba zmanjšati, da bi rešili problem korupcije. Ampak prav ustavitev liberalizacije in neodprava vzrokov za korupcijo lahko spodkopljeta nove oblastnike in zagotovita nadaljevanje liberalnih reform, je optimističen izvedenec inštituta Cato.

Liberalne stranke se bodo po njegovih besedah čez čas vrnile z novimi in mlajšimi voditelji. Ko bodo prišli na oblast, bodo morali dokončati delo, ki so ga začeli njihovi predhodniki po padcu berlinskega zidu. Danes je v Srednji Evropi manj posameznih koruptivnih dejanj kot pred letom 2000, a so metode postale bolj prefinjene. Država izbira ponudnike na javnih razpisih, vendar najugodnejšega ne izbere na podlagi cene in kakovosti, ampak so odločilni drugi kriteriji. Posel pogosto dobijo podjetja, ki so v lasti družinskih članov in političnih prijateljev, pa tudi podjetja, ki ponudijo podkupnino ali nedenarno ugodnost. Državni uradniki in politiki se najpogosteje okoriščajo pri dodeljevanju subvencij, gradnji avtocest, nakupu infromacijsko-komunikacijske opreme, z nepotrebnimi svetovalnimi storitvami. Zaradi tega se stopnja koruptivnosti v srednjevropskih državah v zadnjih 17 letih ni bistveno izboljašala, ugotavlja Tupy.

Srednjeevropske države imajo še zmeraj zelo velik javni sektor. Zasebna podjetja so se na veliko porabo države odzvala na racionalen in predvidljiv način. Začela so financirati politične stranke, da bi si zagotovila posle v javnem sektorju.

Private secor donations to political parties are not unique to Central Europe, of course. In the United States, for example, both major parties receive financial donations from people associated with companies as well as trade unions. Yet the influence of business on political decisionmaking has more corrupting effect on the democratic process in Central Europe. That is because government transparency, parliamentary oversight, judicial independence and the strength of civil society - all of which provide a useful (though imperfect) check on the power of special interests in the United States - are still relatively underdeveloped.

Financiranje političnih strank s strani zasebnih podjetij zagotavlja do določene mere predvidljivost in stabilnost, razlaga Marian L. Tupy. Oboji poznajo pravila igre. Posredno in včasih tudi neposredno razumejo, da bodo vložen denar dobili povrnjen prek pogodbe z vlado oziroma se bo politična stranka prek takšnih pogodb oddolžila financerju. Problem nastane, ko se določena skupina poslovnežev počuti izigrana. Nekaj takšnih primerov v regiji je pokazalo, da to privede do politične destabilizacije in vzpona populističnih strank. Zaradi finančne podpore razočaranih vplivinih poslovnežev je recimo delno uspela stranka Smer slovaškega predsednika vlade Roberta Fica, ugotavlja ameriški analitik.

Kot je mogoče videti, poseganje države v gospodarstvo ostaja resen problem v Srednji Evropi. Dokler bo država ostala obširna po velikosti javnega sektorja in področjih, ki jih pokriva, bo priložnosti za korupcijo veliko. Da bi korupcijo spravili na minimum, je treba zmanjšati vlogo države v gospodarstvu, svetuje Marian L. Tupy. Občutno je treba zmanjšati moč in vpliv nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti, pa tudi število birokratov. Predpise bo treba poenostaviti in zagotoviti bolj transparetno delovanje administracije. Država bo morala zmanjšati svoje izdatke. Ti ukrepi pomenijo dolgo pot proti zmanjšanju korupcije v regiji.

“Nova generacija liberalnih politikov bo morala biti skromnejša in bolj poštena. Živeti bodo morali po načelih, ki jih pridigajo. Morda bo v tem primeru liberalizmu v Srednji Evropi zagotovljena svetla prihodnost,” svojo študijo zaključuje Marian L. Tupy.

Objavljeno pod svet | | |