Zavetišče za živali Berlin je pred nekaj dnevi Berlinčane in druge ljubitelje živali zaprosilo za pomoč. Zmanjkovati jim je začelo prostora, saj imajo že več kot 1400 živali. Tako polno ni bilo še nikoli. Med njimi je več kot 620 mačk, lani ob tem času so jih imeli “le” 450. Zdaj, ko je čas dopustov, jim lastniki na dan prinesejo tudi do deset novih. Več kot polovico jih imajo v oskrbi na kliniki, ker lastniki prinašajo vse več starih in bolnih živali.

Podatka, koliko novih domačih živali zdaj v času dopustov dobijo v slovenskih zavetiščih, na njihovih spletnih straneh nisem zasledila. Tudi društva za zaščito živali ne opozarjajo, da bi imeli pretirano gnečo, kar pa seveda ne pomeni, da z zavrženimi živalmi pri nas ni več težav. Vem pa, da so hoteli kjer lastnikom med dopustom čuvajo hišnje ljubljenčke, precej polni, čeprav jih je tudi pri nas že kar nekaj.

Zavetišče pa je lahko tudi turistična atrakcija. V Amsterdamu imajo takšno zavetišče že 41 let. Imenuje se De Poezenboot. “Večina mačk ne mara vode, a naše se kljub temu navadijo živeti na njej. Da so njihove tačke suhe, nenazadnje skrbimo že od leta 1966,” so na spletni strani napisali skrbniki mačjega čolna v Amsterdamu. To mačje zavetišče najdemo na kanalu Singel, blizu hišne številke 40. Ob našem obisku so skrbeli za približno 10 mačk, nekaj pa jih je bilo še v karanteni. Vsako muco namreč najprej dajo tja, da jo pregleda veterinar in ugotovi, ali je zdrava, če ni, ji predpiše zdravilo.

Prostor je prav prijeten in čist. Muce je mogoče božati, vendar je treba paziti, ker nekatere ne marajo obiskovalcev. Skrbnica pravi, da so lahko agresivne predvsem zaradi slabih izkušenj z ljudmi, ki jih zapustijo. Nabolj agresivne imajo v času, ko je zavetišče odprto za obiskovalce, v kletkah.

Vse muce so lepo oskrbovane, vendar ima skoraj vsaka svojo žalostno zgodbo. Eno izmed njih so se lastniki na primer znebili, ker je niso mogli naučiti, da bi šla na mačje stranišče. Nekatere morajo od doma, ker postanejo prestare ali pa se jih lastniki preprosto naveličajo, šele potem, ko jo prinesejo k hiši, ugotovijo, da ni igrača, ampak je treba zanjo tudi skrbeti. Zavetišče se financira prek donacij, hrano sprejemajo tudi od obiskovalcev, skrbnikom pomagajo skrbeti za muce prostovoljci.

Objavljeno pod življenje s slogom, opilki | | |