Megaigralnica
Jan Jones, podpredsednica družbe Harrah’s Entertainment, je med svojo misijo ‘dobre volje’ v Sloveniji naletela na - ne le za te pasje dni - naravnost leden sprejem. No, sprejemov je bilo precej manj, kot jih je pričakovala. A gospa ima kilometrino. Mislim, da ne gre za nasprotovanje, ampak proces pojasnjevanja, je pred kamerami ob začetku prijazno povedala v mikrofon RTVS. In še, da bi kot bivša županja Las Vegasa vlagateljem postavljala enaka vprašanja, kot jih postavljajo župani občin na Goriškem in da Harrah’s v Sloveniji nikakor ne želi zgraditi in početi nečesa, česar ne bi bilo mogoče integrirati v lokalno okolje. Koalicijska NSi finančnega ministra Andreja Bajuka, avtorja Harrah’s prijaznega predloga zakonske novele (s kakršnim je Jonesova zadovoljna), je megaigralnici uradno obrnila hrbet le nekaj dni pred obiskom, koalicijska SLS pa z izjavo ministra Janeza Podobnika kar med samim obiskom Jonesove. Videti je, da od vladnih strank finančnega ministra, ki se sam s sabo ne strinja več, podpira le še SDS, iz opozicijskih klopi pa nacionalisti, katerih prvak sanja o letalski piramidi v Ajdovščini. Jonesova je navzlic temu izražala prepričanje, da megaigralnica, za katero še ni izbrana lokacija niti niso narejen študije ter na njihovi podlagi potrebni infrastrukturni in drugi projekti, najkasneje v štirih letih bo. Kje bo stala in kako naj bi megaigralnica zgledala ter vse drugo, bomo, kakor je obljubila Jonesova, izvedeli septembra.

Vlagatelji
Slovenija spada med države EU, ki so najmanj privlačne za tuje vlagatelje, ugotavljajo v Uradu za makroekonomske analize Umar. Z 21,2-odstotnim deležem vhodnih tujih neposrednih naložb v BDP leta 2005 je bila Slovenija pred, denimo, Italijo, Grčijo, Nemčijo in Avstrijo, pa krepko za Estonijo (93,6 odstotka), Malto, Madžarsko, Ciprom in Češko (48,1 odstotka). Težave so, pravi študija, ‘predvsem z administrativnimi ovirami na področju gradbenih dovoljenj, registracije lastništva in ustanovitve podjetja ter togo delovnopravno zakonodajo, pri čemer je treba upoštevati še visoko davčno obremenitev dela’. Morda sem prezrl, a poudarjena pravna država oziroma pravna varnost ni. Prav tako je bolj mimogrede omenjeno, da ‘podnebne razmere’ v Sloveniji za podjetništvo nasploh niso pretirano mile in predvidljive. In v tem smislu pri najboljši volji ne razumem, zakaj bi tujci morali imeti drugačne probleme od domačih vlagateljev ali podjetnikov. Zakaj, recimo, bi morala zanje veljati drugačna davčna obremenitev? Pa ne bi spet začenjal te razprave, saj mi je načeloma vseeno, a bo država učinkovit protikartelni urad ali agencijo za trg vrednostnih papirjev, nižje davke in prožnejšo delovnopravno zakonodajo, spodbude za izobraževanje in vlaganja v visokotehnološke projekte … zagotovila zaradi domačih ali tujih naložbenikov. Naj jih zagotovi za tuje, da končno dobimo kakšno ‘pametno’ zelenopoljsko naložbo. In potem naj tudi za domače veljajo enaka pravila igre; kar hvala bogu, a spet malce preveč sramežljivo, na koncu priporočajo tudi Matija Rojec, Tjaša Redek in Črt Kostrevc, ki so pripravili študijo za Umar.

Trupla
Država kani spet poskusiti z zvišanjem kazni. Tisti, na primer, ki bodo vozili več kot 30 kilometrov na uro več od omejitve, bodo poleg kazenskih točk kaznovani z globo v višini 1.000 evrov. Kazni bodo višje za tiste prekrške, ki so najpogostejši vzroki za prometne nesreče, recimo za vožnjo pod vplivom alkohola ali večje prekoračitve dovoljene hitrosti, za nekatere kavalirske prekrške, kakršna sta pozabljeni dokumenti ali za nekaj dni pretečeno prometno dovoljenje, pa nižje, tudi za polovico. Spremembe zakona o varnosti v cestnem prometu bo državni zbor predvidoma obravnaval jeseni.
V nesreči umrl 49-letni moški
V Prekmurju umrl traktorist
Ceste vzele dve mladi življenji
Na cesti pri Radovljici umrla voznik in sopotnik
Ceste spet terjale krvni davek
Dve smrtni žrtvi v Prekmurju
Od sobote do sobote, nekje v Sloveniji, iz tedna v teden.

Razpis
Minister Jure Zupan je po, treba je priznati, razmeroma kratkem premisleku in postopku revizije, razveljavil razpis za sofinanciranje Centrov za promocijo znanosti in sklenil, da ga jeseni ponovi. Menda so bila razpisna merila preohlapna, zato lahko, kakor je minister povedal v pogovoru za Dnevnik, ‘vedno kdo ugovarja’. No, resnici na ljubo, je v primeru izbranih regionalnih društev, zavodov inštitutov in podobnih ustanov ki bi naslednji dve leti s 360.000 evri proračunskega denarja promovirala znanost, prej šlo za klientelizem, viden iz letala, kot pa za preohlapna merila. Drugače rečeno, dodelitev dvakrat po 90.000 evrov za promocijo znanosti ustanovama iz naročja mariborske in ljubljanske nadškofije zgleda kot dotiranje kampanje za zdravo življenje društvu neozdravljenih alkoholikov, dodelitev istih zneskov ustanovam, ki so z ministrstvom bodisi strankarsko bodisi osebno povezane, pa kot subvencioniranje promocije političnega pluralizma preko agitpropa komunistične partije. Še dobro, da minister Zupan ni vedel ničesar niti o pogojih razpisa niti o članih komisije, ki je izbirala med prispelimi vlogami niti o izidu razpisa niti o izbranih ustanovah, sicer bi mu lahko kdo še kaj naprtil. Če ste ob vsej tej nevednosti ministra za znanost pomislili, da ne ve niti tega, kako bo zgledal ponovljeni jesenski razpis, se niste zmotili. Ne ve.

Objavljeno pod slovenija | | |