Se lahko kruh, v katerem je strošek moke manj kot 7 odstotkov, zaradi podražitve pšenice za 40 do 60 odstotkov podraži za 10 odstotkov? Kaže, da se lahko in da se tudi bo, že septembra. Rešijo nas, potrošnike, lahko le še trgovci, če bodo znižali marže in hkrati ‘pritisnili’ na peke.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je zadnje tedne prizadevno razlagal, da so dobršen delež inflacijskega pospeška prispevale cene hrane, se pravi njihova nepričakovano visoka rast. Hkrati je izražal pričakovanje, da gre za ‘prehodni pojav’, ki bo resda vplival na končno letno stopnjo inflacije, a da v drugi polovici leta ne bo več tako občuten.

To pa pomeni, da bo prispevek cen hrane k inflaciji ob koncu leta znašal 0,6 odstotne točke, kar je za 0,2 odstotne točke več, kot smo predvideli v Pomladanski napovedi (0,4 odstotne točke). Ob tem predpostavljamo, da se bo rast cen hrane v drugi polovici leta umirila.

Hm, slovenski pridelovalci pšenice zahtevajo za 60 odstotkov višje odkupne cene kot lani oziroma najmanj 180 evrov za tono krušne pšenice. Domači odkupovalci/predelovalci so pripravljeni plačati največ 40 odstotkov več oziroma 155 evrov. Tuji odkupovalci ponujajo po 190 evrov in še kakšen evro več, kajti pridelek v ’sosednjih žitnicah’ letos zaradi suše ne bo najboljši. Na Madžarskem je suša, Ukrajina je zaradi nje izvoz ustavila, v Romuniji bo pridelek za malodane polovico manjši od lanskega, na svetovnem trgu pa cene pšenice povrh poganja navzgor še zmanjšana pridelava zaradi preusmeritve v koruzo kot biogorivo.

Moka, iz katere bodo peki po dopustih pekli kruh, bo torej bistveno dražja kot spomladanska, najmanj za tretjino. Za koliko bo dražji kruh? Iztok Bricl, predsednik uprave Žita, je za Dnevnik povedal, da najmanj za 10 odstotkov. Po Umarjevih analizah bi 5 odstotkov dražji kruh k inflaciji prispeval desetinko odstotne točke.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |