Oskrba z elektriko na noževi konici
darja, torek, 24. julij 2007Poraba električne energije se je v Sloveniji zaradi vročine povečala za osem odstotkov, ugotavljajo v Elektru Slovenije. Prejšnji teden so po poročanju javne RTV še zatrjevali, da se električnega mrka ne bojijo, za Dnevnik so včeraj svojo izjavo že omilili. Povedali so, da težav sicer ne pričakujejo, vendar električnega mrka ne izključujejo. Tudi ko ni ekstremne vročine ali mraza, poraba električne energije v Sloveniji raste. Če izpade kateri od blokov, rezervne elektrarne že nekaj let nimamo več.
Po pravilih bi za varno in zanesljivo oskrbo morali imeti rezervo za največji blok, to je za termoelektrarno Šoštanj, pa je nimamo niti za najmanjšega. Če je treba katero od elektrarn zaradi okvare ustaviti, je treba energijo, ki jo pridobiva, nadomestiti z uvozom. Za uvoz je treba imeti daljnovode. Proti Hrvaški jih imamo dovolj, tisti proti Avstriji je ozko grlo, ker Avstrijci nikakor ne dogradijo svoje povezave med Štajersko in Gradiščansko, nekoliko boljša je povezava proti Italiji, z Madžarsko visokonapetostne daljnovodne povezave sploh nimamo.
V glavnih elektropodjetijih o gradnji novih elektrarn in daljnovodov kljub temu v zadnjem času skorajda ne govorijo. Holding Slovenske elektrarne je ustavil načrte za dograditev plinske elektrarne v Kidričevem, ki so jo načrtovali skupaj z avstrijskim Verbundom. V gradnji ima še zmeraj le elektrarne na Spodnji Savi, ki ne bodo prav veliko pripomogle k bolj varni in zanesljivi oskrbi slovenskih odjemalcev, čeprav je vsaka nova kilovatna ura dragocena. Namesto o novih investicijah, s katerimi bi najprej doma poskrbeli za ustrezno rezervo, se v holdingu v glavnem ukvarjajo z nakupi in prodajami lastniških deležev in z nakupi elektrarn v tujini. Prav tako ni znano, kaj bo s trboveljsko termoelektrarno, ki je tudi že zastarela, iz ljubljanske termoelektrarne-toplarne, kjer so prav tako imeli velike načrte o novih investicijah, prav tako ni več nič slišati, kdaj bi lahko začeli pridobivati nove kilovatne ure električne energije in dodatno energijo za ogrevanje in hlajenje Ljubljane. Vsaj prenove Šoštanja niso ustavili in na srečo so elektrarne na Dravi in Soči prenovljene.
Tudi pri gradnji daljnovodov ni videti kakšnega posebnega pospeška, pa smo že pred leti poslušali, da so nekateri že krepko prestari, da bi nekatere manjkajoče povezave morali dograditi že pred desetletji. Nič ni znano, kdaj bo dograjen, recimo, daljnovod Krško-Beričevo, ki je ključna povezava osrednje Slovenije z Dolenjsko. Prav tako ne vemo, kdaj bo vendarle končan daljnovod med ljubljansko toplarno in Beričevim, ki bi zagotovil, da Ljubljana recimo v času predsedovanja Slovenije EU ne bo ostala v temi, če slučajno izpade edini visokonapetostni daljnovod, po katerem se zdaj napaja. O daljnovodu proti Madžarski na Elesu ne govorijo več, daljnovodu med Okroglim in italijanskim Vidmom že vse od začetka nasprotujejo okoljevarstvene organizacije; nazadnje je bilo slišati, da gre predvsem za komercialen projekt, ki ni povezan z bolj varno in zanesljivo oskrbo.
Je pa vlada med svojimi prednostnimi projekti do leta 2023 predvidela dograditev nove jedrske elektrarne. Očitno računa, da bodo do takrat sedanje elektrarne še zdržale in da bo HSE manjkajočo elektriko uvažal iz svojih makedonskih, bolgarskih in drugih elektrarn, ki jih prav tako kupuje počasneje, kot so napovedovali.
Gradnja elektrarn in daljnovodov traja kar nekaj let, to so investicije, ki jih ni mogoče izpeljati čez noč. Naprej jih je treba skrbno načrtovati, potem umestiti v prostor in šele nato se lahko začne gradnja. To so seveda tudi drage investicije, zato je treba skrbno načrtovati njihovo financiranje. Ko se začnjo vrstiti izpadi, je že prepozno. Seveda tudi ni mogoče graditi vse povprek, ampak je najprej potrebno izdelati usklajen načrt za investiranje v elektrarne in daljnovode na visoki in nizki napetosti. Le tako sistem lahko optimalno deluje. V Sloveniji pa vsako podjetje vidi le svoj vrtiček, še sreča, da informacijski sistem optimalno deluje in so objekti veliko bolj vzdržljivi, kot so predvideli njihovi snovalci.
Nikakor pa ni spodbudno, da elektroenergetski sistem velikokrat deluje na noževi konici in da zgolj zaradi srečnih naključij že nekaj let v Sloveniji ni bilo večjega mrka.
Objavljeno pod gospodarstvo | 
| 
|
Površna lamentacija!
Treba je pogledati, zakaj se Slovenija zapira v svoje elektro-meje, zakaj so kar naenkrat zmanjšali prenosno zmogljivost na A in I meji itd. In seveda, zakaj ne pridejo tuji investitorji. Med drugim, zato, ker čakamo na odrešilne “velike projekte” TEŠ 600 in NEK 2, ki naj bi jih zgradila združena državna monopolista HSE in Gen-energija. In kje bo rezerva za 1000 MW jedrsko elektrarno, če sedaj nimamo rezerve niti za 300 MW??
Zadnja dva velika mrka v Evropi (Italija 2003, Z. Evropa 2006) sta se zgodila zaradi načeloma manjše okvare in slabe medsebojne povezanosti operaterjev v posameznih podjetjih.
Kar se tiče mečkanja je najhujše okoli mestne toplarne v Ljubljani - že pet let bi lahko imeli novo plinsko toplarno, ki bi dajala energijo tam, kjer je potrebna - pri porabnikih. Eno večjo ali več manjših!
Enostavno je pljuvanje kar povprek.
Avtorica žal nima nobenih izkušenj s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za tak objekt in s tem o vseh težavah (beri zahtevah), katere pri tem nastopajo. Izogibanje naseljenim krajem in vizuelno vklapljanje v okolje človek še nekako razume, da pa ovirajo pridobivanje soglasij tudi čebele, praproti in mahovi pa malo manj.
Elektromagnetno sevanje DV naj bi bilo strašno močno in škodljivo in se ga vsi otepajo. Mibilnih tečlefonov, fenov, ipd. pa se noben ne otepa, pa dokazano sevajo močneje od DV (upoštevaje oddaljenost vira sevanja od ljudi).
Povezava TE-TOL - RTP Polje - RTP Beričevo je bila zgrajena konec leta 2006, v obratovanju pa je od februarja letos. Napajanje LJ je nedvomno izboljšano, še vedno pa sta enostransko napajana RTP Vič in Šiška. Povedano drugače, ni povezave od TE-TOL po južni in zahodni strani LJ (cca 1/3 obroča okrog LJ).
Po čem avtorica sklepa, da informacijski sistem deluje optimalno? Ker ga ne pozna? Kateri (čigav) informacijski sistem?
Da pa so objekti bolj vzdržljivi, kot so predvideli snovalci, in da ni bilo večjih mrkov v Sloveniji, pa še zdaleč ni zgolj stvar sreče. Če ne bi bilo predanih in iznajdljivih vzdrževalcev ter treniranih dispečerjev v RCV, bi bilo mrkov precej.
Večini ljudi je stalno prisotne električna napetost v vtičnici samoumevna, računi zanjo pa previsoki, pa čeprav precej nižji kot računi istih ljudi za mobilno telefonijo.
Dnevnik: Jože Zagožen opozarja na morebiten električni mrk
“Čeprav je Elektro Slovenija kot sistemski operater prvi odgovoren za varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, je ne bo mogel zagotoviti, če je preprosto ne bo, ne glede na ceno,” je dejal Zagožen na četrtkovi poslovni konferenci javnega sektorja na ljubljanski ekonomski fakulteti. “Ob spletu neugodnih okoliščin, kot so na primer nizki vodostaji rek, izpadi enega ali dveh večjih proizvodnih enot elektrarn, se lahko zgodi, da električne energije ne bi mogli nadomestiti,” je dodal.
“Razmere na trgu so dejansko takšne,” nam je potrdil predsednik uprave Istrabenza Gorenja Robert Golob. Na Balkanu električne energije primanjkuje in uvoz elektrike za Slovenijo postaja dražji. “Prihodnje leto bodo cene elektrike na nabavnih trgih za Slovenijo takšne, kot so zdaj v Italiji,” je ocenil.
Brez panike … elektroenergetske krize so bile in bodo.
Nihanja razmerja med porabo in razpoložljivimi zmogljivostmi se bodo seveda v tržnih razmerah kvečjemu povečala, imeli smo jih pa že v sistemu “optimalnega planiranja”, ki je bil v veljavi pod realnim socializmom. V celotnem “osrednjem bloku UCTE” to združenje ne zaznava nevarnosti za krizo, vsaj ne v prihodnjih letih. Seveda se lahko cene dvignejo na italijansko raven. Nemara se bodo celo morale, saj je le pri takih cenah dovolj komercialne spodbude za gradnjo elektrarn. Se pa v Italiji končuje ciklus zamenjave prej pretežno elektrarn na nafto z modernimi kombi-elektrarnami na zemeljski plin, in seveda tudi gradnja plinovodov in sprejemnih terminalov. Sedaj je v gradnji še za okoli 10.000 MW (4x slovenska potrebna kapaciteta) elektrarn, ki bodo nared v enem ali dveh letih. Ni res, da v Italiji primanjkuje elektrike (razen v ekstremni suši kot je bila leta 2005), ampak je tam le nekoliko dražja.
Sicer pa minister Vizjak joka v prazno. Zakaj ministrstvo ni dalo energetskega soglasja za plinsko elektrarno v Kidričevem? Zakaj v Ljubljani še nimamo nove kombi toplarne, ki je bila načrtovana že davno?
In še mnogo tega je, kar kaže, da ministrstvo streže le dvema lobijema: premogovnemu in jedrskemu.