Nihanja razmerja med porabo in razpoložljivimi zmogljivostmi se bodo seveda v tržnih razmerah kvečjemu povečala, imeli smo jih pa že v sistemu “optimalnega planiranja”, ki je bil v veljavi pod realnim socializmom. V celotnem “osrednjem bloku UCTE” to združenje ne zaznava nevarnosti za krizo, vsaj ne v prihodnjih letih. Seveda se lahko cene dvignejo na italijansko raven. Nemara se bodo celo morale, saj je le pri takih cenah dovolj komercialne spodbude za gradnjo elektrarn. Se pa v Italiji končuje ciklus zamenjave prej pretežno elektrarn na nafto z modernimi kombi-elektrarnami na zemeljski plin, in seveda tudi gradnja plinovodov in sprejemnih terminalov. Sedaj je v gradnji še za okoli 10.000 MW (4x slovenska potrebna kapaciteta) elektrarn, ki bodo nared v enem ali dveh letih. Ni res, da v Italiji primanjkuje elektrike (razen v ekstremni suši kot je bila leta 2005), ampak je tam le nekoliko dražja.

Sicer pa minister Vizjak joka v prazno. Zakaj ministrstvo ni dalo energetskega soglasja za plinsko elektrarno v Kidričevem? Zakaj v Ljubljani še nimamo nove kombi toplarne, ki je bila načrtovana že davno?

In še mnogo tega je, kar kaže, da ministrstvo streže le dvema lobijema: premogovnemu in jedrskemu.

“Razmere na trgu so dejansko takšne,” nam je potrdil predsednik uprave Istrabenza Gorenja Robert Golob. Na Balkanu električne energije primanjkuje in uvoz elektrike za Slovenijo postaja dražji. “Prihodnje leto bodo cene elektrike na nabavnih trgih za Slovenijo takšne, kot so zdaj v Italiji,” je ocenil.

Avtorica žal nima nobenih izkušenj s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za tak objekt in s tem o vseh težavah (beri zahtevah), katere pri tem nastopajo. Izogibanje naseljenim krajem in vizuelno vklapljanje v okolje človek še nekako razume, da pa ovirajo pridobivanje soglasij tudi čebele, praproti in mahovi pa malo manj.

Elektromagnetno sevanje DV naj bi bilo strašno močno in škodljivo in se ga vsi otepajo. Mibilnih tečlefonov, fenov, ipd. pa se noben ne otepa, pa dokazano sevajo močneje od DV (upoštevaje oddaljenost vira sevanja od ljudi).

Povezava TE-TOL - RTP Polje - RTP Beričevo je bila zgrajena konec leta 2006, v obratovanju pa je od februarja letos. Napajanje LJ je nedvomno izboljšano, še vedno pa sta enostransko napajana RTP Vič in Šiška. Povedano drugače, ni povezave od TE-TOL po južni in zahodni strani LJ (cca 1/3 obroča okrog LJ).

Po čem avtorica sklepa, da informacijski sistem deluje optimalno? Ker ga ne pozna? Kateri (čigav) informacijski sistem?

Da pa so objekti bolj vzdržljivi, kot so predvideli snovalci, in da ni bilo večjih mrkov v Sloveniji, pa še zdaleč ni zgolj stvar sreče. Če ne bi bilo predanih in iznajdljivih vzdrževalcev ter treniranih dispečerjev v RCV, bi bilo mrkov precej.

Večini ljudi je stalno prisotne električna napetost v vtičnici samoumevna, računi zanjo pa previsoki, pa čeprav precej nižji kot računi istih ljudi za mobilno telefonijo.

Treba je pogledati, zakaj se Slovenija zapira v svoje elektro-meje, zakaj so kar naenkrat zmanjšali prenosno zmogljivost na A in I meji itd. In seveda, zakaj ne pridejo tuji investitorji. Med drugim, zato, ker čakamo na odrešilne “velike projekte” TEŠ 600 in NEK 2, ki naj bi jih zgradila združena državna monopolista HSE in Gen-energija. In kje bo rezerva za 1000 MW jedrsko elektrarno, če sedaj nimamo rezerve niti za 300 MW??

Zadnja dva velika mrka v Evropi (Italija 2003, Z. Evropa 2006) sta se zgodila zaradi načeloma manjše okvare in slabe medsebojne povezanosti operaterjev v posameznih podjetjih.

Kar se tiče mečkanja je najhujše okoli mestne toplarne v Ljubljani - že pet let bi lahko imeli novo plinsko toplarno, ki bi dajala energijo tam, kjer je potrebna - pri porabnikih. Eno večjo ali več manjših!