Strategija
Predsedniške volitve so razpisane za 21. oktober, predvolilna kampanja pa se je neuradno že začela. Prvi soočenji treh kandidatov z največ možnostmi - v Svetu in Odmevih - nista prinesli ničesar spektakularnega ali nepričakovanega. Mitja Gaspari še vedno deluje leseno in je za prijazno Slovenijo, Danilo Türk uglajeno in je za dialoško Slovenijo, Lojze Peterle pa sproščeno in je za Slovenijo ‘kar tako’. Hočem reči, za kandidata, ki je že pred malodane letom dni začel s predsedniško kampanjo, je ‘Lojze Peterle’ (glej Odmeve) kot sporočilo predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta, zavito v geslo Skupaj za Slovenijo, osupljivo, hm, polno praznine. OK, Gaspari in Türk nista bogve konkretna, ampak pod prijazno ali dialoško Slovenijo si lahko vsaj nekaj predstavljam (ne nujno istega kot kandidata in ne nujno istega kot drugi državljani), lahko si vsaj mislim, da se njima očitno Slovenija zdaj ne zdi niti posebej prijazna niti posebej dialoška, lahko se s tem strinjam ali ne. Pod Slovenijo ‘kar tako’ pa si lahko hkrati predstavljam vse in nič, nekakšno vseobsežno praznino, o kateri ne vem, kaj si kandidat misli in zato ne morem vedeti, ali se lahko z njim strinjam ali ne. Če se Lojze Peterle (nestrankarski kandidat, ki bo zamrznil strankarsko knjižico, če bo izvoljen) res zanaša zgolj na blagovno znamko ‘Lojze Peterle’ (kar je bilo dovolj za evrovolitve), bodo predsedniške volitve precej bolj zanimive, kot je kazalo še pred dvema tednoma.

Dopust
Predsednik državnega zbora France Cukjati bo hodil v hribe, kakšen teden pa si bo privoščil tudi na hrvaški obali. Slednje bi bilo za poslanca SNS Bogdana Baroviča in poslanca SD ne-letujte-na-Hrvaškem Marka Pavliho blasfemično dejanje. Tudi vodja poslanskega kluba NSi Jožef Horvat priznava samo slovensko morje, medtem ko Rudolf Petan iz SDS prisega na slovenska zdravilišča. A čeprav je naslednja seja državnega zbora predvidena šele za 24. september, v nikoli končanem poslopju na ljubljanski Šubičevi ne bo miru. Letošnje poletje bodo spet prenavljali, tokrat veliko in malo dvorano ter avlo in vhod na Tomšičevi, v okviru tega pa med drugim državnozborsko dvorano opremili z daljinsko vodenimi kamerami, parlament pa bo dobil tudi dva sodobno opremljena studia. Cena? Drobiž - 309.487 evrov. Več bodo državni zbor stale zaradi predsedovanja EU potrebne dodatne moči.

Vročina
Pasji teden je mimo, a vremenoslovci pravijo, da ni bil zadnji to poletje. Koncentracija ozona je v Ljubljani in še nekaterih slovenskih mestih presegla opozorilno vrednost 180 nanogramov na kubični meter, v Kopru celo alarmantno 240 nanogramov, za malodane vso državo velja visoka stopnja požarne ogroženosti, na bolj sušnih območjih je začelo zmanjkovati pitne vode. Klimatske in hladilne naprave očitno obratujejo s polno zmogljivostjo: poraba električne energije se je v primerjavi s preteklim tednom dvignila za osem odstotkov. Vsi nimajo sreče, da bi delali in živeli v hlajenih prostorih: bolniške sobe v glavnem objektu ljubljanskega Kliničnega centra, denimo, niso klimatizirane. To imajo urejeno le na ortopedski kliniki in v porodnišnici ter novogradnjah, kakršne so očesna klinika, nevrološka in pediatrična klinika; a ob zunanjii temperaturi nad 30 stopinj Celzija je, kot so sporočili iz KC, hladilna moč premajhna. Tudi na onkološkem inštitutu, kjer so poleg tega spet imeli težave z legionelo. Ker pa je Aljoša Rojec, novi generalni direktor onkološkega inštituta, programsko zastavil ‘vse sile za izboljšanje javne podobe Onkološkega inštituta’, o tem javnost ni veliko slišala.

Pokrajine
Minister Ivan Žagar je prepričan, da je bila predlagana pokrajinska zakonodaja usklajena znotraj koalicije in tudi širše. Torej 14 pokrajin in vse drugo, kar piše v svežnju regionalnih zakonov, predvidenih za sprejem v državnem zboru do konca letošnjega leta. Vladna koalicija je pravzaprav presenetljivo dolgo tudi v resnici dajala videz enotnosti. Še maja, ko so prvi predlogi zakonov prišli v državni zbor, ni kazalo, da bi se lahko pojavila nasprotovanja glede samih izhodišč zakonskih predlogov. No, očitno si je NSi vzela le malo več časa (SLS pa si ga jemlje še nekaj več), svet stranke je namreč šele minuli teden sesul vladne predloge. Na najbolj kritičnih točkah. ‘NSi daje v javno razpravo in premislek vsem akterjem, da se odločimo za manjše število pokrajin, konkretno šest pokrajin,’ je po seji sveta povedal vodja poslanskega kluba NSi Jožef Horvat. Stranka da sicer podpira ustanavljanje pokrajin, le da ima v tem trenutku določene zadržke zaradi morebitnih stroškov, dodatnih davčnih obremenitev, birokratizacije, neučinkovitosti itd. Stališče sveta NSi bo za ministra Žagarja in vlado nedvomno trši oreh od ilirskobistriškega referenduma, na katerem je mogoče pričakovati zavrnitev predloga za uvrstitev v notranjsko regijo in odločitve ljubljanskega mestnega sveta, da pokrajinska zakonodaja, ki za glavno mesto ne predvideva statusa samostojne pokrajine, ni sprejemljiva.

Kongres
Moč besede je, je dejal predsednik vlade Janez Janša, je neprecenljiva. Je veliko bolj trajna, kot moč nasilja in izrojene oblasti, je poudaril premier. Tista beseda, ki je resnična, je dejal Janša, preživi tisočletja, ker je zapisana v človeških srcih. Premier Janša je poudaril, da si v Sloveniji želimo, da bi resnična beseda postala merilo za naše življenje in delo.

Objavljeno pod slovenija | | |