Evropska komisija je objavila poročilo, kako v državah članicah podjetja izvajajo njeni priporočili o nagradah uprav in o neodvisnosti nadzornih svetov. Nagrade vodilnim v podjetju so po njeni oceni eno od glavnih področij, kjer lahko pride do konflikta interesov. Znanih je kar nekaj primerov goljufij, pravi komisija, ki je priporočila objavila leta 2004 po škandalu v italijanskem podjetju Parmalat.

V tokratnem poročilu ugotavlja, da podjetja na splošno v veliki meri razkrivajo nagrade vodilnih, pogreša pa večjo vlogo delničarjev pri odločanju. Za neodvisnost nadzornih svetov komisija prav tako ugotavlja, da večina držav članic sledi njenim poročilom o neodvisnosti članov nadzornega sveta, vendar ponekod nekdanji predsedniki uprav in direktorji podjetja še zmeraj lahko postanejo njihovi nadzorniki in ni jasnih ločnic med upravo in nadzornim svetom oziroma večinskim delničarjem. Evropska komisija je državam članicam priporočila, naj njene predloge uveljavijo bodisi v zakonodaji bodisi prek mehanizma “uveljavi ali pojasni” do 30. junija 2006.

Kakšne nagrade prejemajo vodilni v podjetjih mora biti po mnenju komisije javno in transparentno objavljeno, da se zagotovi zaupanje investitorjev v evropska podjetja in varnost na trgu. Zaradi tega je treba tudi zagotoviti, da o teh nagradah soodločajo delničarji. Slovenija je navedena med članicami, ki so vpeljale sistem “uveljavi ali pojasni”. Članice po ugotovitvah komisije v veliki meri ugotavljajo, da je javna objava nagrad najbolj viden mehanizem, prek katerega delničarji oziroma nadzorni svet lahko nadzoruje menedžment. Ta nadzor lahko privede do večje tranparentnosti in učinkovitosti menedžmenta. Žal pa je le zelo malo držav članic podprlo rešitev, da bi delničarji odločali o merilih za določanje nagrad menedžmentu.

Za Slovenijo evropska komisija ugotavlja, da je “odločanje o nagradah nadzornikom na skupščini delničarjev priporočljivo, ni pa potrebno razkriti politike določanja teh nagrad”. Skupščina delničarjev v Sloveniji odloča o znesku in metodi določanja nagrad posameznim nadzornikom, nadzorni svet pa določi nagrade menedžmentu podjetja. Merila za delitev dobička naj bi bila določena v statutu in potrjena na skupščini. V Sloveniji je treba objaviti vsaj podatke o plači, bonitetah, višini odpravnine, deležu v podjetju in bonitetah za pokojnino.

Na splošno za vse države članice komisija ugotavlja:

On the whole, the recommended transparency requirements on the remuneration policy and individual directors’ pay appears to be applied in a majority of Member States. The same cannot be said of those recommendations which aim at eliminating conflicts of interests and give shareholders more influence over pay.

V poročilu o nedovisnosti nadzornega sveta in menedžmenta podjetij pa evropska komisija poudarja, da je škandal v Parmalatu pokazal na nevarnost koncentracije funkcije predsednika nadzornega sveta in predsednika uprave v eni osebi. Primer Ahold pa je pokazal, da formalna ločitev funkcij nadzora in vodenja podjetja ni dovolj za preprečevanje zlorab.

Boards are less likely to exercise efficient monitoring if they are staffed with people either with close links to the management or lacking appropriate expertise. Independence is particularly crucial in those areas which involve a potential conflict of interest between managers and shareholders: nomination of the management, manager’s pay and audit of the company’s performance – itself an indicator of the performance of the manager.

V številnih članicah EU so v zadnjih letih po ugotovitvah evropske komisije sprejeli ukrepe za zagotovitev neodvisnosti nadzora podjetij, v nekaterih članicah predpise še spreminjajo in dopolnjujejo. Večinoma so se odločili za sistem “uveljavi ali pojasni”, to pomeni, da morajo podjetja, ki ne sprejmejo kodeksa upravljanja podjetja, obrazložiti odstopanja. Kot velik napredek komisija ocenjuje, da vse države članice od podjetij zahtevajo neodvisnost nadzornih svetov. Pomanjkljivosti pa še zmeraj vidi v različnih standardih za določanje te nedovisnosti, saj njenega priporočila o neodvisnosti od večinskega delničarja v vseh članicah niso uveljavili. V nekaterih članicah je tudi še zmeraj mogoče, da nekdanji predsednik uprave postane predsednik oziroma član nadzornega sveta podjetja, ki ga je pred tem vodil.

Eno najpomembnejših priporočil evropske komisije se nanaša na neodvisnost nadzornega sveta na področjih, kjer je največja nevarnost, da pride do konflikta interesov med menedžmentom in delničarji. Žal pri tem komisija ugotavlja največ slabosti. Precej držav članic ne upošteva priporočila, da morajo biti člani vseh nadzornih organov neodvisni. “Alarmantno je, da zakonodaja in kodeks za vodenje podjetij v nekaterih državah članicah ne predpisuje, da smejo biti člani odborov za določanje nagrad in revizijo strogo nedovisni. V teh članicah menedžerji še zmeraj lahko imajo velik vpliv pri odločanju o njihovih nagradah, nadzor nad računi podjetja pa je lahko nezadosten. Zaradi tega so stroški za podjetje lahko visoki in visoko je tudi tveganje, da pride do zlorab,” opozarja evropska komisija. Slovenija po ugotovitvah komisije upošteva vsa njena priporočila glede neodvisnosti nadzora podjetij.

The existence of excellent corporate governance codes may not be enough to improve companies’ governance. The “comply or explain” principle should also work in practice. The success of the “comply or explain” principle will depend largely on the quality of the information provided in the corporate governance statement. Companies need to provide extensive, good quality information to the market for investors to take appropriate investment decisions and hence contribute to a better allocation of capital and higher economic efficiency.

Po mnenju komisije je pomembno preverjati, katera podjetja standarde dejansko uveljavljajo v praksi in kje so pomanjkljivosti pri splošnem uveljavljanju načel. Uspešnost sistema “sprejmi ali pojasni” bo v veliki meri odvisna od tega, ali bodo delničarji prevzeli aktivno vlogo pri uveljavljanju svojih interesov. Zahteve po transparentnosti najbrž ne bodo dovolj, če delničarji ne bodo aktivno in kritično presojali odločitev menedžmenta, zahtevali sprememb pri politiki upravljanja in strukturi, če njihovi interesi ne bodo upoštevani. Aktivna vloga delničarjev običajno pripomore k dobremu vodenju podjetij, poskuša evropska komisija spodbuditi delničarje, naj aktivneje uveljavljajo svoje interese v podjetjih.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |