Žrtev prestižne tekme na levici je lahko - Lojze Peterle
vojko, sreda, 18. julij 2007Mitja Gaspari torej ni držal besede, natančneje, svojo predsedniško kandidaturo je v pomanjkanju pričakovane širše podpore strank oprl na nepričakovano spodbudne rezultate javnomnenjskih raziskav. Zveni še kar verodostojno, ni pa verjetno, da je bila odločitev iz omenjenega razloga samo njegova. Želja/nuja LDS, da s Katarino Kresal za krmilom jeseni na politično prizorišče zapluje s ‘polnimi jadri’, torej tudi ‘lastnim’ predsedniškim kandidatom, je bila vsaj toliko pomembna.
Oboje je legitimno, logično in za volitve same tudi koristno. Ne le, da Gaspari številčno širi nabor kandidatov, ki jim možnosti za izvolitev vnaprej ni mogoče odreči, pač pa bo že zgolj s svojo prisotnostjo poskrbel tudi za dramaturški zaplet in napetost na levi strani političnega prizorišča. Danilo Türk namreč ne bo mogel gledati samo ‘preko sredine’, ampak se bo moral ozirati - in pozicionirati - tudi proti svoji levi; prav tako pa levosredinsko volilno telo, tradicionalno manj mobilno od desnosredinskega, ne bo moglo ravnodušno čakati volilne nedelje, ampak bo moralo spričo možnosti, da skupni kandidat desnosredinskih strank Lojze Peterle dobi volitve že v prvem krogu, ‘aktivneje’ spremljati že samo kampanjo.
Zato Gaspari ob Türku ni nujno voda na Peterletov mlin, ampak nemara celo, rahlo protislovno, povečuje možnosti enega ali drugega kandidata levice, da navsezadnje dobi volitve. Deloma zato, ker je Peterle zdaj dokončno dobil vlogo favorita in z njo breme podzavestnega podcenjevanja domnevno razpršene konkurence (na kar kaže njegova včerajšnja izjava, da bi lahko zmagal že v prvem krogu, pa še ceneje bi bilo), predvsem pa zato, ker ima Gaspari za seboj sicer eno samo, a iz obupa izjemno motivirano stranko. Za LDS gre malodane za biti ali ne biti - hud neuspeh njenega (čeprav uradno z listo podpisov nastopajočega) kandidata bi bil za stranko in posebej njeno predsednico, ki je Gaspariju obljubila sleherno in takšno podporo, kot si je bo želel, udarec, ki bi jo vrnil na začetek leta (in na kakšen nov kongres).
Ni dvoma, da bo zato Katarina Kresal storila vse, kar je v njeni moči, da bi Gaspari prišel v drugi krog. S tem bi si utrdila položaj v stranki, tej pa vrnila samozavest in zmagovalni občutek. In enako zanesljivo je, da bo Borut Pahor naredil vse - prav tako z mislimi na ’svoje’ državnozborske volitve prihodnje leto - da bi to uspelo Danilu Türku. V drugem krogu pa se bodo karte itak premešale povsem na novo.
Bo na drugi strani desnica storila vse za zmago Lojzeta Peterleta? Morda, morda NSi (kronično razklana med ‘bajukovce’ in ‘peterletovce’), ne pa nujno ljudska stranka (jeseni jo čaka volilni kongres) in še manj SDS. Ta je podporo Peterletu izrazila s škripajočimi zobmi in še zdaj mi ne gre iz glave dejstvo, da je predsednik vlade Janez Janša v svojem govoru ob dnevu državnosti kot edinega zaslužnega živega človeka omenil nekega vojaka, ne pa - že iz čistega političnega pragmatizma - predsednika slovenske vlade junija 1991. Torej Lojzeta Peterleta.
Nekako tri mesece pred volitvami je položaj videti precej nenavaden: levosredinske stranke imajo dva kandidata in bodo vsaka za svojega storile vse, da bi z njim uspele; desnosredinske stranke imajo skupnega kandidata, pa nobena izmed njih ne kaže pretirane želje, da ga spravijo na predsedniški položaj.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
Ja, res zanimiva situacija…, ki pa ima mogoče za sabo končno tudi nekaj dobrega… Mogoče se bo v naših glavah prebudilo “volilno razpoloženje” (mislim na državljane in državljanke, ne na člane strank) in se bomo resno opredelili za tisto, kar hočemo…, ko obljube, ki jih ponavadi dajejo kandidati nič ne štejejo in stranke, ki stojijo zadaj, še manj…
Upam in želim si, da bi se zgodilo “nekaj”, kar ne bi bilo predvidljivo in dolgoročno pričakovano… Ne vem kaj… A tako kot je zdaj, ne pelje nikamor… In še bolj kot zdaj, si želim “volilnih” sprememb na parlamentarnih volitvah
Ker imaš navado opisati le upside, dodajam še downside - če veliki hazard levice ne uspe bo poraz na predsedniškhi volitvah v kritičnem trenutku (pred državno-zborskimi volitvami) oslabil Boruta Pahorja.
Le ta se je odločil za državno-zborske volitve kljub dejstvu, da ne bo močen premier in bo moral v morebitni prihodnji vladi delovati v tandemu (podobnem navezi Blair - Brown).
Moj predlog: naj za drugega moža vzame MM ali JPD.
Pahorjeva napaka (zdaj, ko je že zmagal) je, da tesno podpira svojega kandidata s čimer pa v očeh ljudi usodo Turka povezuje s svojo. Če bo le ta poražen bo s tem poraženec tudi Borut Pahor.
(Kresalova je s svojo izbiro kresnila mimo, saj mrki Gaspari zelo očitno ni “presidential material” in ga bo Turk s svojim neodločnim-multilateral-multitalk-konsenzus-driven šarmom, ki deluje predvsem na populacijo, ki ne razume novodobnih pojmov “praktičnost” in “učinkovitost” pozneje v predvolilni bitki povozil). No, ampak ravno ta baza je že zavezana k Peterletu.
Neizpodbitno dejstvo je, da več močnih kandidatov samo povečuje možnost drugega kroga. Naj vskoči še Arhar, bo še bolj zanimivo!!!
Po sinočnjem soočenju kandidatov v Odmevih lahko rečemo, da se nam obetajo zanimive predvolilne debate, saj so vsi trije kandidati na vprašanja odgovarjali umirjeno, z zdravo mero politične kulture in elokvence, na katero smo v letih aktualne oblasti že pozabili, saj gre trenutno največkrat za politikantstvo in umazane igre in manj za politiko kot umetnost možnega. Še posebej Gaspari in Turk, tako rekoč nova obraza v politiki, do nedavnega neobremenjena z dnevno politiko, bi znala z razumnmo distanco do enih in drugih preseči delitev in razklanost Slovencev, ki je zdaj večja kot je bila kdajkoli v letih po osamosvojitvi.
Še o odmevih. Med kandidati ni programskih razlik. Vsi govorijo isto. Tuerk je lahko presenečenje, ker z izbornim praznim govorom gre v domeno Peterleta. Gaspari se bo boril. Oba bosta imela podporo strank in dela javnosti. Peterle pa veliko nima več dodati na plin, čeprav je seveda prvi in edini favorit. Pozabljamo na Jelinčiča, ki bo verjetno vlekel del desnice na svojo stran, pri treh umirjenih kandidatih pa bo imel precej možnosti z radikalizmom…
Mene pa zanima, kdo (katera agencija) je delal raziskavo, s katero so baje ugotovili, da Gaspari sploh ima kaj šans.
ROFL!
Predsedniške volitve so tako-rekoč odločene in sanjarjenje tu ne bo pomagalo. Gaspari nima prav čisto nobenih možnosti; Turk bi znal biti nekoliko težji nasprotnik, ker je gradualističen (v smislu UNovskega “o težavi neumorno debatiramo, dokler se ne razreši sama”), kar je delo volilcev všečno. Swing voters bi bili po moje lahko politično in ekonomsko neosveščeni; ampak te zna obvladovali Lojze Peterle s svojimi orglicami, s svojim rakom in s svojim umirjenim odnosom.
Tomaž,
podpišem. Predvsem, ker Tuerk v finalu ne bo znal iti do vsakega “vaščana”, ti pa štejejo…˛
Kljub vsemu pa mislim, da bomo tokrat imeli prve normalne predsedniške volitve.
Za normalne parlamentarne bomo morali še čakati…
Pozdrav vsem blog-fanom Razgledov, ki so po moje lučka v svetu internetne teme in kaosa, tako vrednostno pogojenega kot tudi vsebinsko političnega.
Samo nekaj tipk, da se na kratko predstavim . Sem levičar (beri levoroki) in se tega nisem in ne bom sramoval nikoli, kakor sem tudi(pa nima veze z mojo levoročnostjo) dojemljiv za skupnost in sočloveka, kar je pač izvorno bližje duhu leve ideološke opcije. Sem pa podrugi strani, vsaj poskušam biti, predvsem človek s svojo pametjo ali rajši rečem sposobnostjo kritičnega premislika o še tako, na prvi pogled, jasni in enoznačni stvari.
Ob prevzemu oblasti s strani desne opcije (sedanje desne koalicije) sem se zelo bal, kaj se bo sedaj zgodilo. Moje mnenje je, da desni opciji močno manjka, razen dosledno ideološko zvestih, (iz bazena RKC plavajočih) privržencev, strokovno kompetentnega kadra, ki bi verbalno učinkovite teze in namere vladajoče politike izpeljal tudi v realnem političnem in ekonomskem življenju. In tudi z umetnim in ad hoc ustvarjanjem desne elite jim to ne bo uspelo, saj je že glavna preambula vstopa v to skupnost pove vse o njej: zvestoba do groba, pa čim manj svojega razmišljanja, da ne boš umrl nenadne in dosti prerane “smrti”. Dosti je “desnih” strokovnjakov, s katerimi sem se imel priložnost pogovarjati, ki bi se želei angažirati na svojih področjih, ampak razum in s tem povezana zmožnost kritičnega mišljenja in na drugi strani “slepo sledenje vrhovniku” nikoli nista šla z roko v roki v politični zgodovini.
Pa pustimo to: Hotel sem povedati,da sem ob prevzemu oblati ugotovil, da država še vedno lahko funkcionira, kar lahko pomeni le dvoje: da je neka inertnost delovanja države tako močna, da kljub nehotenim naprezanjem desnega bloka, da uničijo, kar je dobrega od prej, še le ta zaenkrat funkcionira in se meja splošnega socialno družbenega revolta šele bliža (v še kakšnem mandatu desne opcije bi se verjetno že dosegla) ali pa da samo vladanje ni nek takšen bav-bav in se ga lahko loti vsak, ki ima dovolj izrazit osebnostno toliko specifičen ustroj, da mu vladanje, kotnroliranje in vodenje drugih da toliko orgazmičnega užitka, da je pripravljen vse podrediti doseganju končnega cilja, JAZ SEM ZAKON!
Tomažu Štihu, ki ga, ne glede na njegovo politično vrednostno opredelitev, spoštujem, ker za svoja stališča uporablja argumente(res da imajo lahko isti argumenti vsakič svojega tiskarja, pa vendarle) pa naslednja rokavica v obraz glede predsedniških volitev: moja predikcija(lahk se greva stavit za gajbo pira(al je lašk al union je zdej tak vseen, oba sta isto draga(slepa pega preteklega nacionalpatriotizma):
1. krog (ni zmagovalca) največ Peterle, kmalu(max 5% za njim Tuerk, pa še nižje Gaspari, Jelinčič, cca 8%glasov)
2. krog (Peterle Versus Tuerk) zmaga Tuerk, voivci Jelinčiča ostanejo doma, Gasparijevi so pri Tuerku(Anti Peterle sindrom),
pa sploh nisem tako proti Peterletu, vendar menim,da Slovenci imamo redi zabavljaštvo, ampak ga ne cenimmo, cenimo pa skromnost, uglajenost, toleranco, spravljivost kar pooesblja Tuerk( in UN pedigree je full cool, čeprav je mrtva institucija), SD naboj(ki je sicer po mojem osebnem mnenju in na mojo žalost bolj embalaža kot pa vsebina, kar se bo pokazalo po nasledjnih parlamentarnih volitvah. Ampak kaj čmo, v politiki ne prenesem tepcev, ki pravijo: mi smo edini tapravi in dobri, spoštujem pa tiste, ki gredo na volitve in si rečejo, morm pač izbrati manj slabo od slabega.
lep preostanek dneva vsem Razgledovcem in pohvale Vojkotu &Co.
Dve varianti sta možni:
A)
1. krog: Peterle gladko zmaga in zasluženo postane predsednik RS;
B)
1. krog: največ dobi Peterle za njim zaostane Turk, tik za njim še Jelinčič, Gaspari pa povsem popuši s ca. 6 % glasov);
2. krog: močno zmaga Peterle in zasluženo postane predsednik RS, volilci Jelinčiča deloma ostanejo doma, deloma pa glasujejo z neveljavnimi glasovnicami (jih prečrtajo), Gasparijevi razočarani nad izidom deloma ostanejo doma, deloma pa podprejo Turka, vendar celo skupaj s Turkovimi privrženci ne zberejo skupaj več kot Jelenčič v prvem krogu.
Moram pač razočarati Dejan-a P. še s svojo prognozo.
Nisem ne leva in ne desna. Navadna državljanka, ki bom šla na volitve, da ne bom dala glasu manj dobrim. Menim, da (vsaj zaenkrat) edino Jelinčič ne bi barantal s Slovenijo in jo razkoseval, temveč sestavljal. “Pa še bolj papeški ni od papeža.”
Etičnost in moralnost je v naši politiki in med ljudmi, ki nastopajo v javnosti(beri vpijejo, pljuvajo, praskajo…) še kako potrebna. Govorica telesa bi morala biti karakterno in značajsko povezana z zavestjo javnih ljudi (da so boljši od slabših) in bi morali svoje “zvonce” javnosti kazati še pred tem, ko jih skrbno naučijo za te priložnosti drugi…
Veste, dokler bo Peterle igral na orgle, subtilnost državljanov in …, pa saj ga verjetno poznate, če ga želite voliti. Marsikdo je od (takšne in podobnih)politike že zbolel!Ali pametno ugaša televizor …
Skratka, menim, da bi Slovenci/ke lahko zopet zbrali svoje male sive celice in ne samo kritizirali: kam gremo. Pojdite na volitve in ne dajte glasu manj dobrim. In če imamo kaj celic,bomo volili ta’pravega, da ne bomo spet čez plot šimfali vse povprek.
Nekoč je Manca Košir rekla, da je samo 20% Slovencev intelektualcev (okoli leta 1985), če bomo vsekali spet mimo, pa bo to ogledalo nas samih, dragi sodržavljani!