Svetovno povpraševanje po nafti se bo prihodnje leto občutno povečalo, napoveduje Mednarodna agencija za energijo (IEA). Dnevna poraba, ki se je letos povečala za 1,5 milijona sodov na dan, se bo prihodnje leto za 2,2 milijona sodov (proti koncu letošnjega leta bo po napovedih povpraševanje doseglo 87 milijonov sodov na dan). Analitiki agencije takšno povečanje porabe nafte napovedujejo kljub velikim načrtom EU, pa tudi ZDA pri proizvodnji biogoriv.

Vodilna proizvajalka biogoriv na svetu je Brazilija, kjer tovrstna goriva poganjajo kar 60 odstotkov avtomobilov. Portugalci so zaradi tega brazilskega predsednika Luiza Inacia Lulo da Silva po vrhu EU-Brazilija, ki je bil v Lizboni, povabili še v Bruselj na konferenco o biogorivih. Tam o biorogivih niso razpavljali le kot o gorivu in nadomestku za nafto, ampak tudi, kako s proizvodnjo tega energenta zmanjšati razliko med bogatimi in revnimi državami, odprli pa so tudi vprašanje vpliva proizvodnje biogoriv na kmetijstvo in pridelavo hrane.

To vprašanje je pomembno tudi za Slovenijo, saj nameravajo poleg obstoječe tovarne biodizla v Gančanih v prihodnje biogorivo proizvajati še v treh tovarnah, v Lendavi, Hočah in Ormožu. Že letos, ko so zaprli Tovarno Sladkorja Ormož, so kmetje v Pomurju, kjer so prej pridelovali sladkorno peso, večinoma posejali oljno repico. Podobno so nad to poljščino očitno navdušeni tudi kmetje v drugih članicah EU, sicer evropski komisar za trgovino Peter Mandelson na bruseljski konferenci ne bi opozoril, da biogoriva ne smejo postati nov vir za finančne podpore kmetom.

Biofuel policy is not ultimately an industrial policy or an agricultural policy — it is an environmental policy, driven above all by the greenest outcomes.

Evropska unija ima s proizvodnjo biogoriv velike načrte. Voditelji držav članic so se na zasedanju Evropskega sveta marca zavezali, da bodo članice do leta 2020 delež biogoriv v ponudbi goriv povečale na 10 odstotkov. Ta sklep ima sicer še pogoj, če bo do takrat že razvita druga generacija biogoriv. To pomeni, da bodo za njihovo proizvodnjo uporabili celo rastlino, ne le del. Ničesar pa niso rekli o drugih virih za proizvodnjo biogoriv, recimo o odpadnem jedilnem olju, ki zdaj v veliki meri konča med odpadki. Tudi to olje je mogoče predelati v gorivo.

Nekateri posamezniki, tudi v Sloveniji, to v svojih garažah počnejo že leta. Običajno se skrivajo, ker se bojijo, da bi jim davčni uradniki zaradi nejasne zakonodaje delali prevelike preglavice. V Sloveniji se morajo registrirati šele od začetka letošnjega leta, ko je začel veljati nov zakon o trošarini. Čeprav trošarina za gorivo, predelano iz jedilnega olja, znaša 0 tolarjev, večina proizvajalcev najbrž ostaja v ilegali, v veliki meri tudi zaradi slabe obveščenosti, saj o sprejetju novega zakona tako rekoč ni bilo poročil.

Z ekološkega vidika bi vsekakor bilo še kako dobrodošlo, da bi čim več odpadnega olja reciklirali. Vladi kot skrbnici proračuna pa je gotovo bolj v interesu, da državljani porabijo čim več goriv iz nafte. Od vsakega prodanega litra bencina pobere 0,40 evra trošarine, od vsakega litra dizelskega goriva pa 0,32 evra.

Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo | | |