Bilanca minulega tedna - komadov sedem. Tole so naslovi s spletne strani RTVS.
Ceste spet zahtevale krvni davek
Smrt traktorista pri Malem Kumu
V Šentjurju umrl motorist
Srni usodni za mladega motorista
V nesreči umrl 73-letni motorist
Ceste spet vzele življenje
Vlak povozil mladeniča v Laškem

Sedem trupel v sedmih dneh, letos 155. Če bi bila zložena eno ob drugem …, nak, ne bi jih še bilo za nogometno igrišče. A jih bo do konca leta dovolj za dolžino in širino. Za en križ. Zloženih po dolžini tudi za atletsko stezo okrog njega. En velik nič. Naloženih eno na drugega, če se ne bi prevračala, pa za dobro polovico ljubljanskega nebotičnika, za kakšnih, hm, šest, sedem nadstropij. En klicaj. Tudi kakšno manjšo piramido bi se dalo narediti iz teh, glede na statistiko, pričakovanih 240 do 250 trupel ob koncu leta. En spravni pomnik.

Lani jih je bilo 262, predlani, 259, leta 2004 pa 274. Torej se letos vračamo proti letu 2004, ko je bilo mrtvih na slovenskih cestah malodane trikrat manj kot leta 1979 (735). Vmes, leta 1995, jih je, na primer, bilo 420. Na nemških cestah je bilo lani 5094 mrtvih, 62 na milijon prebivalcev. Na zahodu bistveno manj (Hamburg 16 mrtvih na milijon prebivalcev) kot na vzhodu (Mecklenburg-Predpomorjansko 110). V Sloveniji je bilo trupel na cesti lani 166 na milijon prebivalcev.

Nerazumljivo pravzaprav, po vseh predpisih je od enega do drugega konca Slovenije - koliko? - slabe? dobre? - tri ure. Očitno preveč, kaže, da je Slovenija vendarle prevelika. Koliko časa je mogoče pridobiti s polovico večjo hitrostjo od dovoljene na dobrih 250 kilometrih? Za eno kavo? Drugače, glede na to, da se večina nesreč zgodi med tistimi povprečnimi 30 kilometri na dan, 30 kilometri od doma, koliko časa je mogoče pridobiti na tistih 30 kilometrih? Za plačilo kave zelo hitremu natakarju?

Speed kills (poznate to?, Ten Years After, Alvin Lee je svoje čase veljal za najhitrejšo kitaro na Zahodu), v dveh petinah primerov, pravzaprav v štirih, kajti nepravilna stran vožnje, nepravilno prehitevanje in izsiljevanje prednosti so največkrat tudi neprilagojena hitrost. Speed kills ponoči, smrt obožuje pijano ali/in mladostno objestne na mokrih cestah in/ali dveh kolesih.

Koliko bi bilo letos trupel na cestah manj kot leta 1979, če ne bi bilo varnostnih pasov, zračnih blazin, vseh mogočih kratic za elektronska pomagala, štirih ali petih zvezdic iz testnih trkov, bistveno boljših pnevmatik, obveznih čelad in nekaj avtocest? Eno, dve, nobeno? Ali nemara kakšno več?

Ne vem, kako vi gledate na to, a sam imam občutek, da v teh varnih avtomobilih in na motorjih sedi najmanj toliko nevarnih idiotov kot pred tremi desetletji. In ne verjamem, da bo v doglednem času kaj drugače.

Objavljeno pod življenje s slogom | | |