Nove članice EU so imele v zadnjih treh letih, odkar so vstopile v EU, povprečno 5,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda, kar je za 2,2 odstotne točke več kot v zadnjih teh letih pred vstopom v EU. Stare članice EU so imele v zadnjih treh letih po širitvi Unije v povprečju 2,2-odstotno rast, tri leta prej pa 1,4-odstotno povprečno rast. Pri novih članicah je po vstopu v EU razlika še večja pri rasti investicij, z 0,3 se je ta povečala na 8,3 odstotka. Stare članice so v enakem času imele rast investicij z 0,3 na 3,6 odstotka na leto. Rast izvoza se je v novih članicah potem, ko so vstopile v EU, skoraj podvojila, izboljšala se je tudi zunanjetrgovinska bilanca. Zaradi večje gospodarske rasti so podjetja odprla več novih delovnih mest, zato se je zmanjšala brezposelnost s 14,7 na 13 odstotkov, ugotavljajo analitiki dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije (WIIW). Na podlagi teh kazalnikov ocenjujejo, da je bil vstop v EU za nove članice uspeh.

Kazalniki makroekonomske stabilnosti (inflacija, tekoča proračunska bilanca in javni dolg) so manj spodbudni, najbrž zato, ker je večina novih članic odložila vstop v evroobmočje, menijo izvedenci WIIW. Za Slovenijo, ki je že v evroobmočju, ugotavljajo, da se je med letoma 2004 in 2006 v primerjavi z 2001 do 2003 inflacija znižala, proračunski primanjkljaj prav tako, javni dolg pa ne. Inflacija je sicer problem v baltskih državah, prevelik proračunski primanjkljaj pa ima le Madžarska.

Po oceni analitikov WIIW se bo močna gospodarska rast v vseh novih članicah EU z izjemo Madžarske še nadaljevala. V vseh novih članicah, razen na Češkem in Madžarskem, je pričakovati, da bodo v letu 2008 stopnje rasti ostale na ravni iz leta 2007 ali pa bodo malo nižje. V Romuniji, Bolgariji in baltskih državah po oceni analitikov WIIW obstaja nevarnost pregrevanja gospodarstva. Le na Slovaškem je sedanja visoka rast stabilna in se bo verjetno nadaljevala še dve leti. Slovenije niso posebej izpostavili. Inflacija bo ostala relativno nizka, morebitne pritiske navzgor bodo države omejevale z dvigom vrednosti domačih valut. Izvoz bo še naprej naraščal zaradi ugodnih razmer na mednarodnih trgih, rasti povpraševanja v najpomebbnejših državah partnericah in zaradi ohranitve konkurenčnosti novih članic EU, ocenjujejo na WIIW.

Tudi gospodarske razmere v državah Zahodnega Balkana so presenetljivo ugodne, pravijo. Vse beležijo rast BDP, ki zgleda stabilna. Notranja in zunanja neravnovesja, zlasti na trgu dela, so sicer še zmeraj precejšnja, stabilnost cen pa ni ogrožena. Tudi v Turčiji in Srbiji, kjer se tečaj nacionalne valute in cene občutneje spreminjajo, je resnejša kriza malo verjetna. Rast BDP bo v teh državah ostala na ravni 5 do 6 odstotkov na leto, rast investicij bo še nekoliko višja, makroekonomska stabilnost v srednjeročnem obdobju tudi ni ogrožena, napovedujejo izvedenci dunajskega inštituta, ki je specializiran za Vzhodno, Srednjo in Jugovzhodno Evropo.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |