Pakt stabilnosti in rasti je sporazum, s katerim so se članice Evropske unije zavezale, da se ne bodo preveč zadolževale. V njem je proračunski primanjkljaj omejen na največ 3 odstotke bruto domačega proizvoda, javni dolg pa na največ 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. Članicam, ki določbe pakta prekršijo, grozijo kar precejšnje kazni. Nemci in Francozi so zaradi tega že izsilili, da so bili pred dvema letoma sprejeti popravki, ki državam dajejo več manevrskega prostora pri izpolnjevanju zahtev pakta.

Finančni ministri EU so se letos spomladi v Berlinu soglasno dogovorili, da bodo države članice do leta 2010 konsolidirale in uravnotežile svoje javne finance. Kako bodo to izvedle, se nameravajo ministri dogovoriti v jeseni. Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je že napovedal, da se bo zavzel, da je treba vsaki državi omogočiti “specifičen pristop” pri zagotavljanju ravnovesja med srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji, kar je zlasti pomembno za članice, ki še niso končale tranzicije, da bodo lahko hitreje ujele razvite članice. Pri zadolževanju po Bajukovih besedah ni mogoče za razvita gospodarstva uporabiti enakega pristopa kot za Slovenijo, ki ima pred seboj zgodovinske izzive in projekte, ki jih ni mogoče preložiti.

Bajuk je to v Bruslju povedal v torek, v četrtek je v državnem zboru zagovarjal rebalans proračuna za leto 2007, ki bo vladi omogočil povečanje izdatkov za 60 milijonov evrov za dokapitalizacijo NLB in vlaganja v železnico. Minister je poslancem zagotovil, da je to povečanje v okviru programa stabilnosti za obdobje od leta 2007 do 2009, ki ga je potrdila evropska komisija.

Večino poslancev je Bajuk prepričal, čeprav so letos na predlog vlade že potrdili rekorden avtocestni program, ki avtocestni družbi Dars omogoča rekordno zadolževanje, časnik Dnevnik pa je le nekaj dni pred glasovanjem o rebalansu proračuna poročal, da se vse bolj zadolžujejo tudi občine. Po njegovih podatkih jih je nezadolženih samo še petina.

Skupna zadolženost slovenskih občin se je lani povečala še za dobrih pet odstotkov in je konec leta 2006 dosegla 277 milijonov evrov. Danes je le še 18 odstotkov občin brez dolgov, medtem ko jih je kar deset zadolženih za več kot polovico realiziranih prihodkov, čeprav zakonsko določena meja znaša 20 odstotkov.

Istočasno je po pisanju časnika Finance Termoelektrarna Šoštanj, ki je v lasti državnega holdinga Slovenske elektrarne, dobila dovoljenje, da se pri Evropski investicijski banki sme zadolžiti za 50 milijonov evrov več, kot je bilo dogovorjeno aprila.

Ministrstvi za finance in gospodarstvo sta Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), ki je del Holdinga Slovenske elektrarne (vodi ga Jože Zagožen), te dni dali soglasje, da se pri Evropski investicijski banki (EIB) zadolži za 350, ne le za 300 milijonov evrov, kot je bilo dogovorjeno aprila.

Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev je že zdaj bolj zadolžena, kot je bila zadolžena 20-milijonska nekdanja Jugoslavija. Franček Drenovec v Dnevniku piše:

Slovenski zunanji dolg je v zadnjih treh letih porasel za 12 milijard evrov ali za 30 odstotnih točk v BDP. To je samo delno povezano z novimi “razvojnimi strategijami”, je pa kljub temu vredno razmisleka, da se je v času sedanjega vala gospodarske rasti (ki približno sovpada z mandatom sedanje vlade) zunanji dolg povečal za toliko kot prej v celem desetletju, pravzaprav od osamosvojitve (v mandatu vseh prejšnjih vlad).

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |