Oba delata na Danskem, v državi prožne varnosti. Nobeden v Nemčiji ne more dobiti službe. Prvi je inštalater, star je 64 let, ne želi se upokojiti, delati hoče, dokler bo lahko. Drugi je mizar, star je 59 let, na zavodu za zaposlovanje so mu rekli, da se mu ni treba več vsak mesec oglasiti, ker ni tako rekoč nikakršnih možnosti, da bi mu lahko našli novo zaposlitev, on pa ne more kar sedeti doma. Oba prihajata domov v Nemčijo k družini samo za konec tedna, na Danskem živita v asketskih stanovanjih, čeprav imata doma kar lepe hiše. Nobenemu ne pride na misel, da bi se spet zaposlil doma, v Nemčiji. Kakor so poročali v oddaji nemške televizijske postaje ZDF, delodajalci na Danskem izkušene delavce zelo radi zaposlijo. “Raje imam izkušenega 60-letnika, ki želi delati, kot 20-letnika, ki noče delati,” je eden iz med njih dejal pred kamero. Zaradi rigidnega trga dela doma, se na Danskem zaposljuje vse več Nemcev, različnih starosti in poklicev, od ljudi z najnižjo izobrazbo do doktorjev znanosti.

Danski delodajalci brez zadržkov zaposljujejo, saj lahko delavca, s katerim niso zadovoljni, zelo hitro tudi odpustijo. Kljub temu je brez zaposlitve le 3,6-odstotka Dancev, ki so sposobni za delo. V nekaterih regijah je ta stopnja še nižja. Danski delodajalci ugotavljajo, da so starejši zaposleni celo manj časa na bolniškem dopustu kot mlajši, čeprav nekateri na dan delajo tudi po 12 ur. Nemški inštalater iz oddaje ZDF na mesec zasluži 2000 evrov neto. “V Nemčiji v zadnjih letih še toliko bruto nisem dobil,” razlaga. Vse na Danskem gotovo ni idelano, tudi ta sistem ima pomanjkljivosti, vsekakor pa se je izkazal kot eden najboljših tako za zaposlovanje mladih kot starejših, za delavce in delodajalce.

Pritrditi je treba tudi evropski komisiji, ki sistem prožne varnosti podpira, vendar pa hkrati tudi pravi, da ga v druge članice Evropske unije ni mogoče kar prekopirati. Lahko je le podlaga pri iskanju lastnega sistema, ki bo omogočil odpiranje novih delovnih mest, zmanjšanje brezposelnosti in gospodarsko rast. Prožna varnost je tudi ena od ključnih tem portugalskega predsedovanja Evropski uniji. Za Slovenijo je to lahko priložnost, da se v času svojega predsedovanja EU naveže ha to razpravo in skuša iz nje potegniti čim več za nujne spremembe na svojem trgu dela.

Objavljeno pod gospodarstvo, svet | | |