Mnoge države Vzhodne in Srednje Evrope in Srednje Azije imajo nižji proračunski primanjkljaj kot nekatere zahodnoevropske države. Mnoge bodo kljub temu morale svoje javne finance utrditi, da se bodo izognile rasti javnega dolga, v pravkar objavljeni študiji ugotavlja Svetovna banka.

Večina teh držav ima še zmeraj velike javne izdatke v primerjavi z drugimi državami s podobnim BDP na prebivalca. Povprečje v novih članicah EU znaša 40 odstotkov. V Sloveniji po so teh podatkih ti izdatki leta 2005 dosegli skoraj 50 odstotkov BDP, kar je nekaj odstotkov več kot leta 1995. Podoben delež javnih izdatkov glede na BDP sta leta 2005 imeli Poljska in Češka, vendar je le slednja v desetih letih ta delež nekoliko zmanjšala. Madžarska je od leta 1995 do 2005 te izdatke znižala s približno 55 na 50 odstotkov BDP, Slovaška s približno 45 na 40 odstotkov BDP, Estonija ga je spravila pod 40 odstotkov BDP. Svetovna banka ugotavlja, da približno 15 odstotkov javnih izdatkov v novih članicah EU iz Srednje in Vzhodne Evrope predstavljajo plačila za socialno varnost, po pet odstotkov tega denarja porabijo za zdravstvo, izobraževanje, gospodarske ukrepe, 4 odstotke predstavlja poraba za obrambo in javni red, 3 odstotke za javne storitve, preostalo pa za druge zadeve.

Cheryl Gray, direktorica na oddelku za Evropo in Srednjo Azijo na Svetovni banki, je ob predstavitvi študije na Centru za evropske politične študije (CEPS) povedala, da je vpliv fiskalne politike na gospodarsko rast odvisna od kakovosti nadzora in učinkovitosti administracije. Večina držav, ki so vključene v študijo, bi morala po njenih besedah javni denar porabljati bolj učinkovito, rezerve imajo pri vlaganjih v instrstrukturo, plačilih za izobraževanje, zdravstvo in pokojninah. Pri gradnji infrastrukture bi se morale bolj potruditi, da bi dobile izvajalce za nižjo ceno, z izboljšanjem sistema financiranja šolstva bi dobile bolj izobražen kader, z boljšim nadzorom porabe učinkovitejše in cenejše zdravstvo.

Vse države, ki so vključene v študijo, imajo tudi veliko več upokojencev kot primerljive države na zahodu. “Prej so bili v teh državah skoraj vsi zaposleni, po spremembah se je veliko ljudi zelo mladih upokojilo, zaradi tega imajo veliko in mlade upokojence,” ugotavlja Cheryl Gray. Za srednje bogate države, med katerimi je tudi Slovenija, Svetovna banka vidi rešitev pokojninskih zagat v kombinaciji obveznega in prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, tako da zaposleni večino denarja za pokojnino privarčuje sam in le minimalni delež upokojencev potrebuje socialno pomoč. Države, ki imajo za ženske ugodnejše pogoje za upokojevanje, morajo tge pogoje izenačiti z moškimi, če želijo ohraniti stabilne javne finance.

Izvedenci Svetovne banke so analizirali tudi vpliv uvedbe enotne davčne stopnje na davčne prihodke. V Litvi se je delež pobrane dohodnine glede na BDP z dobrih 5 odstotkov leto dni po uvedbi enotne davčne stopnje povečal na slabih 7 odstotkov, v drugem letu pa je malenskost padel. Na Slovaškem se je v prvem letu po uvedbi enotne davčne stopnje znesek pobranih davkov zmanjšal s približno 3,5 odstotka BDP na slabe 3 odstotke, v drugem letu pa spet narastel na približno 3 odstotke BDP. V Ukrajini se je občutno zmanjšal, v Rusiji je postopno naraščal. Znesek pobranega davka na dohodek podjetij se je v Litvi v prvem letu po uvedbi enotne davčne stopnje zmanjšal z dobrih 4 odstotkov BDP na 2 odstotka, v drugem letu pa je padel samo na 1 odstotek BDP. Na Slovaškem se je v prvem letu s približno 2,5 odstotka BDP zmanjšal za približno 2 odstotka, v drugem letu pa se je približal 3 odstotkom BDP. V Ukrajini se je znesek pobranih davkov, izražen v deležu BDP, po padcu v prvem letu v drugem letu občutno povečal v Rusiji pa je po povečanju v prvem letu v drugem letu občutno padel.

Cheryl Gray pravi, da je ne glede na znesek pobranih davkov enotna davčna stopnja v države, ki so jo uvedle, privabila precej investitorjev. Nikakor pa ni dovolj uvesti samo enotno davčno stopnjo, ampak je treba poskrbeti za kakovostne predpise, da ni mogoče v zakonih povprek izkoriščati lukenj, prav tako je treba odpraviti izjeme, okrepiti je treba davčne organe in zagotoviti učinkovitost pobiranja davkov. Prav vse države, ki so zajete v študiji, potrebujejo reformo davka na plače, saj imajo preveč obdavčeno delo. V novih članicah EU iz Zahodne in Srednje Evrope davek na plače dosega namreč kar 43 odstotkov, kar je kljub nižji stopnji zaposlenosti enako kot v najbolj bogatih starih članicah EU, recimo na Danskem in Nizozemskem. V ZDA ta delež znaša 30 odstotkov, na Irskem približno 25 odstotkov, opozarja izvedenka Svetovne banke. Ta davek je treba znižati z reformo sistema socialnega zavarovanja in zdravstva, priporočljivo pa je tudi preveriti, koliko ur zaposleni sploh delajo.
Prevetriti gre tudi administracijo, če je ta prevelika in neučinkovita, se denar porablja neučinkovito in ker ni preglednosti, se kaj hitro razbohoti tudi korupcija, je zaključila Greyjeva.

Objavljeno pod gospodarstvo, svet | | |