Prebivalce Trsta in Krasa sta dolgo skrbela plinska terminala, ki ju mogoče sploh ne bo, sedaj pa je predmet njihovih skrbi načrtovani železniški predor, ki naj bi tekel pod goriškim in tržaškim Krasom. Več kot štirideset kilometrov hitre železnice pod zemljo, med kraškimi podtalnimi vodami in jamami. Projekt bi moral skrbeti tudi ljudi na slovenskem delu Krasa, saj se bo nova železnica v okviru petega evropskega koridorja od Trsta nadaljevala do Divače. Tudi v tem primeru v glavnem pod zemljo.

Izvršilni načrt za novo hitro železnico med Ronkami na goriškem Krasu in Trstom naj bi stal okoli 40 milijonov evrov, ki jih bodo projektanti skoraj v celoti dobili od Evropske unije. Prebivalci kraških vasi, pod katerimi načrtujejo železniški predor, so o načrtih v glavnem izvedeli iz medijev, tudi  župani kraških občin, kar je že sprožilo proteste. Proga pod Krasom bi sodeč po načrtu prišla na plan le v bližini Tržiča (ob cestninski postaji avtoceste Trst-Benetke) in za približno 150 metrov pri Nabrežini na tržaškem Krasu.

Zastopniki deželne uprave Furlanije-Julijske so prepričani, da je predor najboljša oziroma za goriški in tržaški Kras najmanj boleča rešitev, saj bi železnica “na odprtem” povzročila dosti več škode okolju in ljudem. Marsikdo pa se sprašuje, če je hitra železnica na tistem območju sploh potrebna, saj ekonomsko zelo razvita severovzhodna Italija potrebuje predvsem progo, po kateri bi tovori v najkrajšem času pripotovali iz Slovenije ter iz držav srednje in vzhodne Evrope. Za tovorni promet pa bi najbrž zadostovala posodobitev sedanje železnice, ki je sicer še iz časov avstro-ogrske monarhije.

Objavljeno pod svet | | |