Novinarji belgijske nacionalne televizije RTBF so ves čas nedavne volivne kampanje poslušali očitke politikov, da podpirajo socialistično stranko (PS). Enake kritike so v času francoske volivne kampanje poslušali francoski novinarji. Kandidata za predsednika Ségolene Royal in François Bayrou sta obtoževala televizijske postaje, da dajejo prednost Nicholasu Sarkozyju. Zaradi ironičnega komentarja posnetka Sarkozyjeve novinarske konference na G8 (pojavile so se domneve, da ni bil trezen) na belgijski televiziji je prišlo celo do diplomatskega zapleta in novinar se je moral uradno opravičiti. V belgijskem novinarskem društvu AVBB/AGJPB ugotavljajo, da se razmere za delo novinarjev korenito spreminjajo. Na te spremembe so se odzvali s pripravo memoranduma o vlogi novinarjev v belgijski demokratični družbi in njihovi profesionalnosti. Kot izhodišče so si postavili vprašanji, ali so novinarji res podporniki strank in ali znajo sprejeti tudi kritiko.

Z razvojem interneta je konkurenca med mediji vse večja, meje med novinarskimi žanri se brišejo, marketing je vse bolj agresiven. To vpliva na kakovost novinarskega dela in neodvisnost novinarjev. Preverjanje informacij in čas za analize, kar je osnova novinarskega dela, vse bolj postaja luksuz, ugotavlja Marc Chamut, predsednik frankofonskega dela belgijskega nacionalnega novinarskega društva (AJP). Toda kljub temu obstajajo vzvodi za ohranitev profesionalizma pri novinarskem delu in hkrati za zagotovitev socialnih pravic in ustreznega ekonomskega položaja novinarjev. “Ključno je zagotoviti, da profesionalna etika ostane temelj našega dela. Vsak novinar jo mora poznati in spoštovati. Pri tem je ključnega pomena izobraževanje, tako za sedanje kot prihodnje novinarje,” pravi Chamut.

V memorandum je po njegovih besedah treba vključiti določbe o pogojih dela v avdiovizuelnih medijih, o profesionalni odgovornosti in rizikih, ki so jim pri tem izpotavljeni novinarji, določbe o avtorskih pravicah, o odnosu med tiskom in pravosodjem, dostopu do virov informacij in zaščiti virov, statute medijskih hiš, določbe o zagotavljanju pluralnosti medijev, določbe o izobraževanju in podobno.

Na obtožbe politikov glede dela novinarjev belgijske nacionalne televizije RTBF se je odzval tudi predstavnik za etiko in informiranje Yves Thiran. Zatrdil je, da poročajo povsem profesionalno in objektivno. Stranka MR po njegovih besedah sklepa, da stranka PS na podlagi večine v administrativnem svetu televizije naroča novinarjem RTBF, kako naj poročajo. “To je smešno in žaljivo! Novinarji RTBF delajo profesionalno in nestrankarsko. Med volivno kampanjo veljajo za poročanje medijev stroga pravila in ta pravila se spoštujejo tako za stranko MR kot vse druge stranke,” ugotavlja Thiran. Na tovrstne napade političnih strank je po njegovih besedah sicer težko odgovoriti, ker so obtožbe splošne, ne temeljijo na jasnih elementih.

Alain Gerlache, generalni direktor RTBF, pa razlaga, da tokratne napetosti med mediji in politiko niso nič novega. Novo je, da je napadov na medije vse več, ker politiki pri kritiki medijev nimajo več tako rekoč nobenih meja. Izjava Ségolene Royal “saj vemo, v katero smer gre komuniciranje”, po njegovih besedah kaže, da ne gre več le za enkraten spodrsljaj. Royalova je redakcijo televizije France 2 dejansko obtožila, da ima izdelano strategijo, na podlagi katere pri poročanju daje prednost eni politični opciji. To vseskozi velja za žaljivko, oznako za tiste novinarje, ki enačijo komuniciranje in propagando, opozarja Gerlache.

“Kako se novinarji lahko branijo pred takšnimi obtožbami? Težko jim stopiti v konflikt z eno stranko oziroma vodilnim politikom. To hitro lahko odpre vprašanje o njihovi pristranskosti! Na splošno ni dobro, da se novinar pojavlja v vsakodnevnih razpravah, ne glede na to, ali gre za politiko, sodstvo ali vsakodnevne pogovore čisto običajnih ljudi. Manj kot se govori o novinarjih, bolje je to zanje,” pravi Alain Gerlache.

V imenu novinarjev se na kritike o njihovem delu najpogosteje oglasi novinarsko društvo ali uredništvo medija. Na očitke Royalove je tako odgovorila odgovrna urednica France 2 Arlette Chabot. Zatrdila je, da na France 2 o vseh strankah poročajo enako in jih tako tudi obravnavajo. Do pravega dialoga med novinarji in tistimi, ki kritizirajo njihovo delo, le redko pride. Razprava se običajno vrti le na splošni ravni in o svobodi tiska. Alain Gerlache pravi, da je svoboda tiska potrebna za zaščito tistih, ki korektno opravljajo svoje delo, da lahko svobodno povedo in objavijo, kar so ugotovili. Namen svobode tiska ni, da bi komur koli spregledali napake in pomanjkljivosti.

Nadzor tiska je prav tako zelo težka tema, še posebej zdaj, ko se razmere za novinarsko delo zaradi interneta spreminjajo. Državljan ima na voljo več virov informacij, ki jih lahko med seboj primerja, vsakdo na spletu lahko objavi informacije, ki jih ima. Novinarji tako zgubljajo monopol nad informiranjem. “To je lep prostor za svobodne in odprte duše, ki ne prodajajo ne populizma za ene ne korporativizma za druge,” zaključuje Alain Gerlache.

Objavljeno pod mediji in splet | | |