Za zdravilo, ki je veliko krat bolj učinkovito kot kakršna koli tableta ali injekcija, to je pogovor z bolnikom, si sodobni zdravniki vzamejo vse manj časa. Povprečno se z bolnikom ukvarjajo le nekaj minut, ugotavljajo psihologi. “To pri ljudeh zbuja strah,” je za tednik der Spiegel povedal nemški psiholog Paul Enck. Če se zdravnik bolniku posveti, ima ta občutek, da ga jemlje resno, in na koncu se oba počutita bolje, pravi Erland Erdman, profesor za kardiologijo na univerzi v Kölnu. Raziskava je pokazala, da v Nemčiji zdravniki kar 46 odstotkom bolnikov zgolj površno ali sploh ne pojasnijo namena zdravljenja, zaradi tega imajo izvajalci alterantivnih metod zdravljenja vse več dela. Oni pa si vzamejo čas, človeku prisluhnejo. Tudi pri nas menda vse več ljudi poišče pomoč pri izvajalcih alternativne medicine, sem slišala v razpravi o novem zakonu o zdravilstvu, zaradi katerega se prerekajo zdravniki šolske medicine in predstavniki izajalcev alternativnih metod zdravljenja.

Prepričala me nobena stran ni. Pri šolski medicini imam občutek, da se boji konkurence, zato vztraja pri “znanstvenih dokazih za svoje metode zdravljenja” in ni pripravljena alternativnim izvajalcem priznati nič drugega kot šarlatanstvo. Slednji pa si pravila za svoje delo tudi predstavljajo preveč po domače in mi dajejo občutek, da bi si licence delili kar po svoje.

Na ministrstvu za zdravje, od koder prihajajo avtorji zakona, očitno ni nikogar, ki bi bil sposoben realno pogledati obe plati, predvsem pa bi si vzel čas in preučil prakso v tujini, marsikje namreč šolska medicina in izvajalci alternativnih metod zdravljenja že kar nekaj časa delajo z roko v roki in zdravstvena blagajna krije tudi določene stroške nekaterih metod alternativnega zdravljenja. V Nemčiji od lanskega leta stroške za zdravljenje kroničnih bolečin v hrbtu in kolenih z akupunkturo krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa imamo že danes zmedo in po sprejetju zakona očitno ne bo nič drugače. Koliko denarja se vrti v tem poslu, nihče ne ve in tudi ne bo vedel, dokler ne bodo uveljavljena jasna pravila, predvsem pa sankcije za tiste, ki ne bodo delali na podlagi uradnih cenikov in ne bodo izdajali računov.

Da alternativne metode zdravljenja niso povsem iz trte zvita in še kako lahko pomagajo, dokazujejo zadnje znanstvene študije o učinikih lažnih zdravil (placebo). Čeprav prakse, ki jih uporabljajo izvajalci alternativnih metod zdravljenja, ne temeljijo na znanstvenih dokazih, lahko v človeku sprožijo sile za samozdravljenje. Kajti, kdor bolniku da upanje, v njegovih možganih avtomatsko sproži sile samozdravljenja, so pokazale znanstvene študije. Spiegel ugotavlja, da zdravniki šolske medicine bolnika prekinejo v povprečju že po 18 sekundah, zato jim ne pustijo ravno veliko časa, da bi se v njihovih možganih sprožil učinek za samozdravljenje. “Bolnike dnevno porivajo v velike aparature, nobeden pa skorajda nima več časa, da bi bolniku dal roko,” ugotavlja psiholog Paul Enck. Študije so recimo tudi pokazale, da pri bolnikih, ki preberejo, kakšne stranske učinke lahko ima zdravilo, te učinke pogosteje dobijo kot tisti, ki tega ne preberejo. Sugestija očitno deluje, ta pa je osnova zdravljenja z alternativnimi metodami. Ugledni specialist za bolezni srca Olshansky opozarja, da zdravnik, ki se bolniku posveti, lahko pomaga veliko bolj, kot kakršno koli zdravilo. Zdravnik, ki pa bolnika obravnava brez občutka, po tekočem traku, pa lahko naredi več škode kot koristi.

Objavljeno pod zdravje in okolje | | |